Število nesreč v gorah in posledično intervencij gorskih reševalcev se je v lanski poletni sezoni drastično povečalo. »Če sta bili v preteklih letih v bolj obremenjenem obdobju povprečno do dve intervenciji na dan, smo v lanski sezoni posredovali tudi osemkrat dnevno. Najpogostejše so bile nesreče, ki so bile posledice zdrsa ali padca, zaradi izjemno vročega poletja je bilo veliko reševanj onemoglih pohodnikov, ki so utrpeli dehidracijo ali so si glede na svoje psihofizične sposobnosti zastavili preambiciozne cilje. Veliko je bilo tudi hujših nenadnih obolenj,« je pojasnila Katarina Janjič iz strokovne službe Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). V okviru zveze gorski reševalci opravljajo zaščito, reševanje in pomoč v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Do konca lanskega leta so zabeležili 667 intervencij. »V primerjavi z letom 2021 je bilo lani 38 gorskih nesreč več, primerjava s stanjem pred petimi leti pa kaže, da je bilo lani kar 130 nesreč več kot takrat,« je še povedala Janjičeva.
Za širšo uporabo posredovanj
V letošnjem letu so gorski reševalci zabeležili že 68 nesreč, najpogostejši vzroki zanje so bili zdrsi, padci in onemoglost planincev. Gorskim reševalcem pri nekaterih akcijah na pomoč priskočijo tudi pripadniki policije ali katere od enot civilne zaščite. V zadnjih letih predvsem pri iskalnih akcijah uporabljajo tudi brezpilotne letalnike oziroma drone, saj lahko z njimi hitreje preiščejo širše območje, kjer naj bi bil ponesrečenec, prav tako lahko s pomočjo drona natančneje in hitreje pregledajo tudi zelo strma, izpostavljena in nevarna območja. V GRZS imajo trenutno na voljo zgolj en dron, v letošnjem letu načrtujejo nakup še dveh visokotehnoloških dronov, namenjenih iskanju pogrešanih oseb podnevi in ponoči. A tudi to bo premalo za celotno državo. Na Zgornjem Gorenjskem, kjer so lani poleti beležili izjemen porast gorskih in drugih nesreč, bodo reševalcem zato na pomoč priskočili župani nekaterih občin, ki bodo za nakup dronov poskrbeli v okviru občin.
»Zagotovo bi bilo dobro, da bi vsako reševalno društvo imelo svoj dron, hkrati pa bo treba pred njihovo bolj intenzivno uporabo ljudi, ki bodo z njimi upravljali, ustrezno usposobiti,« poudarja predsednik GRZS dr. Gregor Dolinar. Kot je pojasnil, bodo letos nekaj dronov za potrebe civilne zaščite med drugimi kupili tudi v občinah Bohinj in Radovljica, pri čemer bodo ti droni namenjeni širši uporabi, ne samo gorskim reševalcem. »Cene dronov so različne. Za naše potrebe so primerni zmogljivejši droni, katerih cena se začne pri približno deset tisoč evrih in več,« je pojasnil Dolinar in dodal, da imajo v načrtu tudi posebna izobraževanja oziroma usposabljanja s področja dronov, medtem ko se nekaj posameznikov že intenzivno izobražuje. Na vprašanje, ali je lahko dron ob neustrezni uporabi ali nepazljivosti obiskovalcev gora nevaren, predsednik GRZS ne skriva, da je lahko nevaren vsak tehnološki pripomoček, ne samo dron, še posebej če ga uporabljamo na neustrezen način. »Zato so tako pomembna dobra usposabljanja, potrebujemo tudi veliko vaje. Dejstvo pa je, da lahko nove tehnologije izjemno zmanjšajo različna tveganja, skrajšajo odzivne čase in rešujejo življenja,« je še dodal Gregor Dolinar. V naši državi je bil v reševalni akciji dron nazadnje uporabljen lani decembra v Piranu, ko se je iskala pogrešana oseba, ki je bila tudi najdena.
V Bohinju bodo imeli svoj dron
»Skladno s sklepom, sprejetim na februarski seji koordinacije županov Zgornje Gorenjske, bo Občina Radovljica skupaj z občinami Bled, Gorje in Žirovnica v letošnjem letu sofinancirala nakup drona za potrebe Gorske reševalne službe Radovljica v višini 1991,75 evra na posamezno občino,« je nakup drona potrdila direktorica občinske uprave Radovljica Alenka Langus.
Nakup brezpilotnega letalnika na pobudo Gorske reševalne zveze Slovenije so potrdili tudi na Občini Bohinj. Poudarili so, da bodo dron kupili samostojno, tako da ga bodo lahko na območju občine imeli ves čas na voljo. »Z njim bo upravljalo društvo Gorska reševalna služba Bohinj, na voljo pa bo tudi bohinjskim gasilskim društvom (na primer za ugotavljanje požarov na nedostopnih mestih), prav tako celotnemu štabu civilne zaščite Bohinj. Bodo pa bohinjske službe, ko bo treba, z dronom priskočile na pomoč tudi v širšem obsegu,« so pojasnili na Občini Bohinj.
