Po lanskoletnih analizah skupno več kot 16.000 obrokov v osmih enotah Vrtca Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka so v nevladni organizaciji Ekologi brez meja izpostavili glavne izzive, možne rešitve in priložnosti za prihranke v obeh ustanovah. Ukrepi za zmanjšanje količin zavržene hrane, ki so jih predstavili na delavnicah za predstavnike staršev in dijakov, kuharsko osebje, ravnatelje in vzgojitelje, niso naleteli na gluha ušesa, ampak so bili udeleženci ekološkega projekta pri svojem delovanju zelo uspešni.

»V Vrtcu Škofja Loka so se posvetili logističnim ukrepom. Na njihovem seznamu ukrepov so bile denimo spremembe pri deljenju čaja in sadja, pri enolončnicah in juhah, ki so se v lanskem letu izkazale za velik vir zavržkov, pa so odstranili sicer običajen višek, ki je zaradi izgub pri delitvi in transportu hrane upoštevan pri vseh jedeh. Posebno pozornost so posvetili tudi odnosom s starši, ki jih navajajo k pravočasni odjavi obrokov za svoje otroke,« je pojasnila predstavnica Ekologov brez meja Katja Sreš in dodala, da so si v dijaškem domu količine zavržene hrane prizadevali zmanjšati predvsem z ozaveščanjem dijakov.

V vrtcih še vedno
izziv tekoči ostanki

Analize letošnjih tehtanj zavržene hrane, ki so jih prav tako opravili pri več kot 16.000 obrokih, so pokazale, da so spremembe pri načrtovanju količin v kuhinjah Vrtca Škofja Loka prispevale k 21 odstotkom manj zavržkov v primerjavi z lanskim letom. »Skupaj je v petih dneh merjenja nastalo 647 kilogramov zavržkov oziroma 449 kilogramov užitnega dela ostankov, kar pomeni 9,5 odstotka od pripravljenih količin. Če bi te količine teoretično preračunali na letno raven, govorimo o prihranku v vrednosti šestih ton. V lanskem letu je količina zavržkov na osebo znašala 121 gramov na dan, po uvedbi ukrepov pa se je znižala na 92 gramov. Čeprav velik izziv še vedno ostajajo tekoči ostanki (napitki, juhe), je po ukrepih viden uspeh v primerjavi z lanskim letom,« je zadovoljna Katja Sreš.

Kot je še povedala, je v Dijaškem domu Škofja Loka, kjer za prehrano skrbi podjetje Slorest, tehtanje zavržene hrane v aprilu potekalo tri dni. »V tem času se je zavrglo 82 kilogramov hrane, kar na osebo na dan pomeni 42 gramov zavržkov. Upoštevajoč izhodiščno količino 47 gramov na osebo na dan lahko govorimo o 10-odstotnem zmanjšanju količine zavržkov. V primerjavi s preteklim letom so se precej zmanjšale količine tekočih ostankov – s slabih 7 odstotkov na dober odstotek.«

Nič več plastičnih kozarčkov

Poleg živilskih zavržkov so se posvetili tudi plastiki. V letošnjem šolskem letu so odstranili plastične kozarčke za enkratno uporabo, s čimer na dan ustvarijo tudi do tri kilograme manj plastičnih odpadkov, je Sreševa povzela analizo tehtanja v dijaškem domu. Dodala je, da so v organizaciji Ekologi brez meja zelo zadovoljni z izkupičkom tega obsežnega projekta, h kateremu vabijo tudi preostale slovenske občine. Med njimi jih je trenutno 16 vključenih v strategijo Zero Waste (Brez odpadkov) oziroma gibanje, ki stremi k zmanjševanju odpadkov. V škofjeloški občini so se bolj gospodarnemu ravnanju z viri in zmanjšanju negativnih vplivov odpadkov, ki škodljivo vplivajo na okolje, s sprejetjem omenjene strategije posvetili pred dvema letoma.