KUD Mreža z ljubljanskimi vrtci sodeluje že 13 let, sodelovanje pa se je najdlje ohranilo z vrtcem Vodmat. »Čeprav so otroci tako majhni, želimo dokazati, da lahko ustvarja vsak, ki se opogumi,« je povedala koproducentka projekta Nataša Serec. Postopek priprave otrok na končno ustvarjanje je dolgotrajen, saj vzgojiteljice otroke popeljejo skozi poseben pedagoški program. Učenje začnejo z odpiranjem čutov, nato se seznanijo s tehnikami, obiščejo umetniške točke in si ogledajo različne tehnike javne umetnosti.
Letošnja tema ustvarjanja so čebele, ki se selijo v mesto. »Otroci so si z vzgojiteljicami med letom ogledali mestne čebele v urbanih panjih in ozelenele nadstrešnice avtobusnih postaj po Ljubljani, ki so namenjene prav čebelam,« je pojasnila Serčeva. »Idejo za projekt smo dobili pred leti, ko smo med delom v pisarni zaslišali otroke in njihov razposajen smeh. Srečni so bili, ko so zagledali zanimive skulpture na Metelkovi. Zanimivo jim je bilo, ker je tukaj vse tako barvito in razposajeno,« je pripovedovala in dodala, da so se kmalu po tem dogodku odločili, da vzpostavijo stik z ljubljanskimi vrtci in otrokom omogočijo ustvarjanje.
Projekt je v vrtcu Vodmat prvič potekal že leta 2013. Glavni cilj je bila seznanitev otrok s sodobno urbano umetnostjo. V šestmesečnem programu se otroci naučijo opaziti razlike med vandalizmom in umetnostjo ter družbenim angažmajem. V preteklosti so sodelovali tudi s slovenskimi kiparji in slikarji.
Tudi čebele živijo v stolpnicah
Otroci so se ob pomoči vzgojiteljic veselo lotili ustvarjanja, večina je začela s slikanjem ogromnih rož. Jon Arne pa se je odločil, da bo čebelam najprej naslikal mestni dom. »Ustvaril jim bom stolpnico in zanjo sem izbral sivo barvo, ker se mi zdijo druge barve preveč pisane,« je pojasnil med barvanjem. Njegovi sošolki Alesia in Neža sta prav tako začeli s stolpnicami, a ker se bliža poletje, sta izbrali bolj žive barve. »Najini stolpnici bosta povezani, da bodo čebele lahko prišle z ene na drugo in si odpočile,« sta povedali. »Že nekaj časa smo se pripravljali, da bomo prišli risat na ta zid. Najprej smo se naučili risati čebele in rožice, potem smo si ogledali, kje čebele živijo,« pa je dejala Saša, ki je svojo umetnino želela narediti čisto sama. »Ne maram, da me kdo med risanjem moti, ker si želim, da bi bila moja slika res lepa,« je pojasnila, a sošolcev, ki so želeli risati ob njej, to ni prepričalo. Skupaj so prej dolgočasen in siv zid spremenili v pravi mestni travnik.
»Naučili smo se, da čebele živijo tudi v Ljubljani. Nekatere svoj dom najdejo na vrtovih na strehah ali pa na travnikih med ulicami. Pomembno je, da zanje dobro poskrbimo, saj nam prinašajo med in poskrbijo, da rože lahko zrastejo,« je namen umetniškega dogodka strnila petletna Alesia.
