»Upor proti avtoritarni oblasti prejšnje vlade se je končal in vzpostavljajo se pogoji za delovanje v smeri uresničevanja dolgo pričakovanih pravic LGBTIQ+ skupnosti! Zdaj ne bo več nobenega izgovora, zakaj smo zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnega izraza nekatere_i v tej državi obravnavane_i kot drugorazredne_i,« piše v letošnjem političnem apelu društva Parada ponosa. Do zdaj najobsežnejši program festivala bo v angažiranem in solidarnem vzdušju ponudil veliko delavnic, pogovorov, okroglih miz, druženj in kulturnih dogodkov, s katerimi bodo naslovili splošno družbeno stanje in položaj LGBTIQ+ skupnosti pri nas. Zadnji dan, 11. junija, bo od 17. do 23. ure potekala tradicionalna Parada ponosa z začetkom na Metelkovi in koncem na Kongresnem trgu. Festival bodo obiskali nekateri tuji gostje, med njimi najbolj izstopa nagrajena britanska pesnica Joelle Taylor. V Cukrarni bo 10. junija ob 19. uri nastopila s pesniškim performansom. »Niti koščka butch lezbijke ni, ki bi bil na tem svetu dobrodošel,« je njena ikonična izjava. Letos je za svojo pesniško zbirko C+nto & Othered Poems prejela prestižno nagrado T. S. Eliota.

Na izkušnjah zadnjih dveh let temelji vsa obarvanost letošnjega festivala, pojasni predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec: »Zadnji dve leti sta bili izrazito težki, turobni in specifično stresni za vse, ki živimo na margini. Ti, ki nasprotujejo, da bi lahko LGBTIQ+ osebe v tej državi sploh dihale, obstajale, hodile po cesti, kaj šele da bile v šolah ali javnem prostoru, so postali tudi na ulici, ne le na spletu, zelo pogumni. Prizadevamo si, da bo retorika nove politične oblasti vzpostavila drugačno klimo in postavila omejitve tistim, ki so si zdaj lahko dovolili praktično vse vrste nasilja nad skupnostmi, kot smo LGBTIQ+ osebe.«

Na drugi strani ljubljanske mavrice

V društvu so se organizirali v družbeno iniciativo za spremembo oblasti. Ob koncu lanskega leta so oblikovali pobudo Mavrični glas, s katero so še zlasti mlade v LGBTIQ+ skupnosti informirali o opredelitvi posameznih strank do njihovih tematik in problemov. »Danes zanje niso v ospredju izključno gole pravice, da lahko živijo svojo identiteto in življenje, kjer so lahko v istospolnih partnerstvih zakonsko enakovredno obravnavani. Za današnjo LGBTIQ+ mladino je tudi okolje izredno pomembno. Recimo stanovanjska politika, kjer smo spet v presečišču margine. To je za mlade že tako izrazito pereča tema, če si LGBTIQ+ oseba, pa postane neznosna. Še tista stanovanja, ki so na voljo, jih ljudje nočejo dati gejem in lezbijkam,« poudari Simona Muršec.

V zadnjih letih so naredili pomemben korak, pravi sogovornica: »Vedno bolj se vidi in sliši, da LGBTIQ+ skupnost niso samo aktivistične organizacije v Ljubljani, ampak so to predvsem skupine mladih in malo manj mladih na podeželju, v manjših krajih in mestih, kjer imamo vzpostavljene že prve parade ponosa. Te osebe živijo v veliko bolj stresnih pogojih kot mi v Ljubljani. Letos poskušamo čim bolj podpreti tudi manjše iniciative v lokalnih okoljih, da bi lahko ljudje tam živeli svoje življenje bolj svobodno. Vse osebe, ki se bodo letos izpostavile in spregovorile pred drugimi, so spoštovanja in občudovanja vredne, ker to ni vedno lahko.«

Njihovo delo za izboljšanje pravic LGBTIQ+ oseb se šele začenja, doda predsednica. Upajo, da se bo nova vlada držala predvolilnih obljub, da bodo v Društvu Parada ponosa dobili posluh tudi na drugi strani, v kabinetih.