Po besedah direktorice Gorenjskega muzeja Jane Babšek osrednja regionalna ustanova za varovanje premične dediščine na območju Gorenjske z Numizmatičnim društvom Slovenije sodeluje že dolga desetletja in vsako leto skupaj pripravijo razstavo z različnimi tematikami. Letos so na ogled postavili skoraj 400 voščilnic, ki so sorodnice razglednic.
»Razstava nas popelje v čas, ko so si ljudje dobre želje še pošiljali s pomočjo papirja oziroma čudovitih voščilnic, ki so bile prave male umetnine. V 19. stoletju so postale z razvojem tiska še bolj barvite, dostopne in priljubljene, ob ogledu razstave pa lahko spoznavamo, kako so se iz dopisnic razvile razglednice in voščilnice z bogato simboliko s prazničnimi in ljubezenskimi motivi. Odkrijemo tudi, kako so naši predniki skrivali čustva s pomočjo drobnih znakov in skrivnih pisav,« je ob odprtju razstave povedala Jana Babšek.
Zlata doba voščilnic in razglednic
Kot je pojasnil avtor razstave in podpredsednik Numizmatičnega društva Slovenije Zmago Tančič, gre za prvo tako obsežno razstavo voščilnic pri nas. Povedal je, da so bile predhodnice voščilnic okrašene vizitke, posetnice iz 18. in 19. stoletja, na katere so ob prazniku ali veselem dogodku pripisali le še voščilo in jih dali po slu odnesti naslovniku.
»V dvajsetih letih 19. stoletja so se pojavile prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. V drugi polovici 19. stoletja so se osebno odnesenim voščilnicam ali voščilom, poslanim v zaprtih pismih, pridružile odprte poštne dopisnice. Zadnji del dopisnice, ki je bil namenjen sporočilu, je kmalu dobil ilustracije,« je dejal Zmago Tančič.
Zlata doba voščilnic in razglednic je trajala od konca 19. stoletja do dvajsetih let 20. stoletja, obiskovalci razstave pa izvedo tudi, da so bili med avtorji in založniki voščilnic predstavniki domačih in tujih založb iz avstro-ogrske monarhije, Nemčije, s Češkega in iz Italije. Med njimi so bili trgovci, fotografi in trafikanti ter tudi znani slovenski umetniki Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Saša Šantel, Ivan Vavpotič, Franjo Kopač in drugi.
Sestavni del kulturnega življenja
Avtor razstave voščilnic je pojasnil, da je bila velika večina voščilnic kupljenih v našem etničnem prostoru ali pa so jih poslali izseljenci iz različnih delov sveta, zato so pisane tudi v nemščini in drugih tujih jezikih. Tančič je zaupal, da je postala konec 19. stoletja izbira motivov na voščilnicah tako pestra in zanimiva, da so jih začeli zbirati, hraniti v ličnih albumih in ustanavljati celo zbirateljska društva. Pošiljanje čestitk je postalo sestavni del kulturnega življenja.
»Dandanes tehnika vsestransko napreduje in upravičeno se sprašujemo, kakšna bo prihodnost voščilnic in razglednic. Toda pustimo ta odgovor zanamcem in raje uživajmo v voščilnicah, ti drobni kulturni dediščini, ki jo imamo na razstavi,« je sklenil Zmago Tančič. Razstava bo na ogled do 24. novembra.
