Vse več je mladostnikov, ki so se na neki točki v življenju izgubili, in prav njim je bil namenjen dogodek Vesolje priložnosti, ki ga je Šolski center Celje (ŠCC) skupaj z drugimi partnerji pripravil v vesoljskem centru Noordung v Vitanju. Tam so dobili različne informacije in možnosti za nadaljnji poklicni in osebni razvoj, s čimer so jim želeli pokazati, da je vedno čas za novo priložnost. »Priložnosti na srednjih šolah, ljudskih univerzah, v okviru evropskih razpisov, inkubatorjev in projektnega učenja je veliko, na nas je, da jih pri iskanju prave poti pravilno usmerimo in podpremo. Se pa mora spodbujanje vseživljenjskega učenja začeti čim prej. Čeprav srednjih šol običajno ne povezujemo z izobraževanjem odraslih, pri nas ta povezava živi. V okviru izobraževanja odraslih tudi dijakom, ki zaradi različnih razlogov predčasno prekinejo šolanje, omogočimo, da se znova vključijo v izobraževalni proces,« pove Mojmir Klovar, direktor ŠCC.
Podporna okolja za nov začetek
»Mladim ni treba imeti popolnega poslovnega načrta, dovolj je že iskra. Pri nas dobijo mentorsko podporo, podjetniško usmerjene delavnice, laboratorijsko opremo, pomagamo jim pri razvoju mehkih veščin,« našteva Barbara Rozman iz Inkubatorja savinjske regije. Kot doda, jo najbolj osrečujejo tisti, ki so pri njih začeli, zdaj pa svoje zgodbe uspešno predstavljajo drugim. »Zame je to največja zmaga, saj to pomeni, da jim je na trgu uspelo. Andragoški center Slovenije (ACS) že tri desetletja krepi pozitiven odnos do učenja v vseh življenjskih obdobjih.
Letošnji poudarek je na mlajših odraslih z nižjo stopnjo izobrazbe, ki so ena najbolj ranljivih skupin. »To so mlajši odrasli, stari od 15 do 29 let, z nižjo stopnjo izobrazbe, ki niso vključeni v redni izobraževalni sistem. Pretežno prihajajo iz ekonomsko šibkih družin, prav zaradi socialne izključenosti in težjega vključevanja v vseživljenjsko učenje pa so na trgu dela v slabšem položaju. To jih vodi v negotovost glede prihodnosti, kar prinaša tudi psihološke posledice, kot so stres in osamljenost,« pravi Matej Maček, sodelavec ACS in programa Pum. »Razprave ob letošnji maturi iz matematike morda razkrivajo veliko več kot samo prezahtevne naloge. Kaj pa, če strokovnjaki izgubljamo stik z realnostjo? Če so na drugi strani pripravljeni tvegati življenje za pet minut slave na tiktoku, ali so res nezainteresirani? Mlade radi obravnavamo kot sociološki fenomen, a v resnici gre za posameznike, ki jih življenje veliko bolj stiska, kot je stiskalo nas. Na videz imajo neskončno možnosti, a so vse plačljive, nekatere z denarjem, druge s spričevalom, tretje s točkami, četrte z ugledom. Povprečen mladostnik je izgubljen v tem neskončnem vesolju priložnosti, pozabljamo pa, da je dovolj, da zgrabiš eno samo priložnost,« je o svoji izkušnji z delom z mladimi dejal Maček.
Seznam prostih delovnih mest ni dovolj
Mladim je spregovoril tudi uspešen glasbenik 6pack Čukur, ki poučuje keramičarstvo. »Ploščice sem polagal že, preden sem se začel ukvarjati z glasbo. To delo sem vedno cenil, saj se je s tem ukvarjal tudi moj oče. In tudi ko sem začel rimati, so mi govorili, da imam 'keramičarsko liriko', in tako se je začela pisati še ena uspešna zgodba,« je dejal 6pack Čukur in v navezi z robotskim psom, ki ga je upravljal Nik Čokl, poskrbel še za mini koncert.
Okoli 60 mladostnikov je, med drugim, prisluhnilo tudi ganljivi pripovedi Žana Kidriča, ki je po hudi bolezni izgubil glas, a se je z železno voljo spet naučil govoriti in voljo do življenja še okrepil z učenjem in druženjem. »Rad bi pokazal, da je vedno mogoče najti pot naprej, ne glede na to, iz kakšne situacije izhajaš,« je mladim dejal Kidrič, letošnji prejemnik priznanja ACS za naj zgodbo vseživljenjskega učenja.
Vodja območne službe Zavoda za zaposlovanje Mateja Cvelfar pa je dejala, da mladi, ki iščejo delo, potrebujejo več kot le seznam prostih delovnih mest. »Potrebujejo zaupanje in spodbudo, naši svetovalci pa jim pomagajo, da prepoznajo svoje znanje in zmožnosti ter kako jih uporabiti v realnem delovnem okolju. Dodana vrednost so subvencije delodajalcem, ki so pripravljeni mlade zaposliti. Sicer pa imamo mlade, ki so zelo motivirani za zaposlitev, in tiste, ki niso, zaradi različnih težav. Pogosto se izkaže, da nekateri že iz otroštva nosijo s seboj težak nahrbtnik, nemalokrat so prisotne tudi duševne in druge zdravstvene težave,« je dejala Cvelfarjeva.
