Občan je ljubljanski občini nedavno predlagal, naj zaklonišča preuredi v skladu s sodobnimi standardi, vanje vgradi varčno razsvetljavo, brezžično povezavo, jih opremi s QR-kodami s koristnimi informacijami, predvsem pa poskrbi, da bodo lokacije zaklonišč jasno označene in prebivalcem vedno na voljo. Na magistratu se strinjajo, da bi lahko predvsem pri informiranju občanov storili več, hkrati pa ne sedijo križem rok, saj posodabljajo koncept informiranja prebivalstva, kamor sodijo tudi informacije o zakloniščih. Javna zaklonišča v njihovem upravljanju naj bi tako kmalu označili z novimi tablami.
Nove table za občinska zaklonišča
Občina upravlja 46 zaklonišč, v katerih je prostora za 9611 ljudi. Nekatera so ljudem dobro znana: recimo največje zaklonišče v Ljubljani pod grajskim gričem, ki sprejme 620 ljudi, zaklonišče pod nekdanjim Argentinskim parkom (danes Park slovenske reformacije) ali zaklonišče v sklopu Cankarjevega doma. Starejši prebivalci poznajo še kakšno zaklonišče v večjih soseskah, a za večino »občinskih« zaklonišč marsikdo ne ve, kje so. Trenutno so informacije o njihovih lokacijah na voljo na občinskem portalu s prostorskimi podatki Urbinfo, kjer je recimo mogoče najti tudi podatke o namenski rabi zemljišč, poteku komunalnih in drugih vodov, veljavnih prostorskih aktih, načrtih s cestnim in drugimi omrežji … A ta portal je bolj kot občanom namenjen strokovni javnosti.
Na občini še pravijo, da v proračunu vsaki dve leti zagotovijo po 50.000 evrov za obnovo enega zaklonišča. Čeprav se zavedajo, da bi lahko za zaklonišča namenili več denarja, pa po drugi strani smiselnost teh investicij presojajo »z osnovno namembnostjo, zmožnostjo in smiselnostjo porabe denarja za te namene v primerjavi s potrebami po opremi naših sil zaščite, reševanja in pomoči, ki pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah«.
Kljub možnim izboljšavam tako pri opremljenosti kot informiranju pa so zaklonišča v upravljanju ljubljanske občine in drugih večjih ustanov po mnenju naših sogovornikov v dobrem stanju. Treba je namreč vedeti, da samo v Ljubljani poleg 46 zaklonišč v upravljanju občine obstaja še 692 drugih evidentiranih zaklonišč za več kot 130.000 ljudi, pri čemer jih je ogromno zgrajenih v sklopu večstanovanjskih stavb. Prav ta zaklonišča so v najslabšem stanju, pravijo v družbi ZVD, enem od štirih pooblaščenih preglednikov za tehnične in kontrolne preizkuse zaklonišč. Teh zaklonišč se po njihovem vedenju sploh ne pregleduje oziroma se jih pregleda kvečjemu šele po pozivu inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sodeč po poročilih in seznamu odločb se na inšpektoratu z zaklonišči v zadnjih letih niso ukvarjali.
Da so zaklonišča v sklopu večstanovanjskih stavb najbolj problematična, saj nad njimi ni pravega pregleda, priznavajo tudi na ljubljanski občini. Področje zaklonišč je eno tistih področij, kjer so pristojnosti razdeljene med občino in državo, kar se praviloma izkaže za slabo. Po uredbi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč mora recimo občina voditi evidenco vseh zaklonišč na svojem območju. Zaklonišča je treba redno vzdrževati, za kar so odgovorni lastniki, vsakih deset let pa mora zaklonišče pregledati pooblaščena organizacija. Če lastniki ne poskrbijo za izpolnitev obveznosti, bi morala ukrepati inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Pod novo avtobusno postajo zaklonišče za 2500 ljudi
Po osamosvojitvi gradnja zaklonišč za večje stavbe ni bila več obvezna, temveč je obvezna le še za večje zdravstvene ustanove, vzgojno-varstvene ustanove za več kot 100 otrok, izobraževalne ustanove za več kot 200 udeležencev, javne telekomunikacijske in poštne centre, nacionalno televizijo in radio, javni potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet, pomembno energetsko in industrijsko dejavnost ter ustanove državnih organov z več kot 50 zaposlenimi. Zaklanjanje v novejših večstanovanjskih stavbah pa je od leta 1992 rešeno tako, da je treba obvezno izdelati ojačano armiranobetonsko ploščo nad kletjo, kletni prostori pa potem služijo tudi kot zaklonišče.
V Ljubljani se trenutno načrtuje več novih javnih objektov, za katere je gradnja zaklonišča po zakonu obvezna. Po načrtih za novo avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti je tam predvideno zaklonišče za 2500 ljudi, pod novo sodno stavbo pri Bežigrajskih dvorih so predvidena štiri zaklonišča za skupaj 1200 ljudi, v novem kampusu medicinske fakultete na Vrazovem trgu pa naj bi uredili zaklonišče za nekaj več kot 600 ljudi. x
