Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v sredini avgusta sklenila pogodbo z novomeško družbo CGP ter njenima partnerjema Kolektorjem Kolingom in Pomgradom za gradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah. Na ministrstvu so potrdili, da so izvajalci že začeli pripravljalna dela, to je zakoličbe in čiščenje terena. Novi zapor je umeščen severno od Litijske ceste in vzhodno od vzhodne ljubljanske obvoznice.
Ministrstvo za okolje in prostor je gradbeno dovoljenje za novi zapor izdalo lani, pravnomočno pa je postalo konec decembra lani. Gradnja bo po pogodbi trajala slaba tri leta in naj bi bila končana poleti 2025. Pogodbena vrednost gradbenih del je nekaj manj kot 73 milijonov evrov z davkom na dodano vrednost, ki jih bo iz proračuna zagotovilo ministrstvo za pravosodje.
Ministrica Dominika Švarc Pipan je v začetku septembra ob obisku koprskega zapora dejala: »Prostorska stiska v moških zaporih je velika, zato me še toliko bolj veseli, da smo s podpisom pogodbe z izvajalcem za Dobrunje korak bližje k rešitvi tega problema. Zavedam pa se, da so pred nami še številni izzivi, tako na področju investicij kot tudi na področju kadrovske problematike.« Ko bo dokončan dobrunjski zapor, bo uprava za izvrševanje kazenskih sankcij tja preselila zapor, ki trenutno deluje na Povšetovi v Ljubljani. Z umikom zaporniške dejavnosti s Povšetove se bo tam sprostil prostor za zdravstveni program, negovalno bolnišnico in univerzitetni program, predpisuje občinski prostorski načrt.
Na Povšetovi premalo prostora
Čeprav je v zaporu na Povšetovi prostora zgolj za 135 zapornikov in pripornikov, je priprtih ali zaprtih več kot 150 ljudi. Moški zapor v Dobrunjah bo lahko sprejel 388 pripornikov oziroma zapornikov, v njem naj bi bilo posledično zaposlenih 200 pravosodnih policistov in drugega tehničnega osebja. Obstoječi zapor na Povšetovi ni zgolj prezaseden, temveč je tudi v slabem stanju, neustrezen je z vidika zagotavljanja varnosti, ne izpolnjuje pogojev za bivanje zaprtih oseb in ne omogoča dobrih delovnih pogojev za zaposlene.
Nov zaporniški kompleks je zasnovan tako, da bo omogočal ločenost posameznih kategorij zaprtih oseb. Tako bodo recimo ločeno bivali priporniki in obsojenci ter mladoletni priporniki oziroma obsojenci, poleg tega bodo ločeni obsojenci z različnimi režimi prestajanja zaporne kazni. Del zaporniškega kompleksa bodo tudi prostori za skupinsko delo in delovno terapijo, prostočasne dejavnosti, prostori za obiske družine, bolniške sobe ter objekt za izobraževanje oziroma usposabljanje pravosodnih policistov.
