Včeraj je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana odprl novo stanovanjsko sosesko Rakova jelša II. Direktor sklada Sašo Rink in ljubljanski župan Zoran Janković sta simbolično podelila ključe prvi stanovalki Zelihi Mustajbašić, preostali bodoči stanovalci pa prav tako že prejemajo ključe. Mustajbašićeva se v Rakovo jelšo seli iz Štepanje vasi, kjer je bila prav tako najemnica stanovanjskega sklada. Za preselitev je zaprosila, ker je njen trenutni dom visoko v bloku brez dvigala, zaradi zdravstvenih težav pa ji vsakodnevna hoja po stopnicah povzroča težave. »V Štepanji vasi je bilo zelo lepo, bilo je veliko zelenja. Tudi ta soseska je lepa, stanovanja so zelo velika. Upam, da bom s selitvijo lahko začela čim prej,« je povedala Mustajbašićeva, ki v Rakovi jelši pogreša le kakšno večjo trgovino. »Najbližja večja trgovina je dva kilometra stran,« je ocenila nova stanovalka.
Soseska stoji med Potjo na Rakovo jelšo, Kermaunerjevo ulico, Ljubljanico in Makucovo ulico. Sestavlja jo pet podolgovatih blokov s skupno 156 stanovanji. Med stavbami je urejena večja zelena površina. Po podatkih sklada so stanovanja velika od 30 do 79 kvadratnih metrov neto uporabne površine, kar vključuje tudi ložo in shrambo. Po velikosti se raztezajo od stanovanj za enočlanska gospodinjstva do stanovanj za petčlanska. Šestnajst stanovanj je prilagojenih za osebe z gibalnimi oviranostmi.
Parkiranje za stanovalce in obiskovalce je v celoti urejeno na površini poleg blokov. Na voljo je 183 parkirnih prostorov. Novo sosesko zaokroža tudi pritlična večnamenska stavba s poslovnima prostoroma in prostori za lokalno skupnost, ki stoji ob Poti na Rakovo jelšo. Tam je tudi urejen trg, ki omogoča organiziranje dogodkov na prostem in druženje.
Zamude pri dobavi materialov
Za celoten projekt je sklad odštel 22,5 milijona evrov z davkom na dodano vrednost, pri čemer je gradnja, ki jo je izvajala družba VG5, stala nekaj več kot 18,8 milijona evrov. Po pogodbi bi VG5 gradnjo moral zaključiti že pred koncem lanskega leta, a je sklad privolil v podaljšanje. »Epidemija in posledično težave z dobavo gradbenega materiala so gradnjo nekoliko zavlekle,« je pojasnila vodja projekta Jožica Kuntarič Kobal iz stanovanjskega sklada.
Od podpisa pogodbe do zaključka gradnje se je projekt podražil za slabih 220.000 evrov, predvsem na račun dodatnih del, ki v prvotnem razpisu niso bila predvidena. Sklad je projekt sofinanciral s pomočjo posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in SID banke. Posojilo slednje sta financirali Evropska investicijska banka in Banka Sveta Evrope, so pojasnili v javnem stanovanjskem skladu.
V razvoju še dve soseski
na Rakovi jelši
Nedaleč stran ob Ulici Jožeta Mirtiča stanovanjski sklad načrtuje še sosesko Rakova jelša I z 99 stanovanji in 103 parkirnimi prostori. Pri tem projektu je sklad izdelavo projektne dokumentacije združil z gradbenimi deli, javno naročilo za vsa ta dela pa je prav tako pridobila družba VG5. Vrednost te pogodbe je 15,3 milijona evrov skupaj z davkom na dodano vrednost. Direktor sklada Sašo Rink je dejal, da čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja.
Na še enem zemljišču na Rakovi jelši (med Borovniško ulico, Potjo na Rakovo jelšo in Metliško ulico) je sklad sprva načrtoval izvedbo pilotnega projekta zadružne stanovanjske gradnje, a ker država ni sprejela zakonodaje, ki omogočala tovrstno gradnjo, so v ljubljanskem skladu to območje sklenili nameniti samostojni gradnji neprofitnih najemnih stanovanj. Posebnost tega projekta bo, da bodo znotraj soseske zagotovili delovne in bivalne prostore za Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine. Predvidoma sredi letošnjega leta bo sklad objavil javni urbanistično-arhitekturni natečaj za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije. Bo pa to manjša soseska, saj je predvidenih do 50 stanovanj.
Zaključen natečaj za stavbo
na Resljevi cesti
Ravno ta teden pa je sklad dobil rezultate projektnega natečaja za najboljšo idejo za novi blok z neprofitnimi stanovanji ob Resljevi cesti. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval nekdanji podžupan Janez Koželj, je med petnajstimi predlogi prvo nagrado dodelila skupini desetih avtorjev: Marko Kosovel, Matej Perčič, Andrej Ukmar, Domen Fučka, Boštjan Furlan, Urška Mužina Rodman, Julija Štrancar, Hana Kifle, Andreja Toporiš, Simona Nikolevska. Po oceni avtorjev bi investicija v njihovo stavbo brez davka na dodano vrednost stala nekaj več kot 2,6 milijona evrov.
Avtorji so stavbo s 30 stanovanji razdelili na dva vzporedna dela, ki bosta v pritličju sklenjena s prečno povezavo. V pritličju so avtorji zmagovalne rešitve predvideli vhodno avlo, skupnostno pisarno, knjižnico, skupni večnamenski prostor, pralnico, sušilnico in nadkrito kolesarnico, kaže dokumentacija. Med obema deloma stavbe je predviden zelen atrij, ki naj bi bil velika dnevna soba soseske. Del stavbe ob Resljevi cesti se bo naslanjal na slepo fasado obstoječe hiše na naslovu Resljeva 48. Posebnost teh neprofitnih stanovanj pa bo, da ne bodo imela pripadajočih parkirnih prostorov na zemljišču. Izjema bo en parkirni prostor na površini, ki bo namenjen dostavi in osebam z gibalnimi oviranostmi.
»Racionalni, dimenzijsko primerni ter fleksibilni tlorisi so ena največjih kvalitet natečajnega predloga. Večina tlorisov ponuja dvostransko osvetlitev dnevnih bivalnih prostorov in zunanje bivalne površine terase/lože, ki so orientirane v atrij. Poleg funkcionalne in fleksibilne zasnove stanovanj so z domiselno rešitvijo hodnikov rešeni vhodi v stanovanja, da ustvarjajo vtis zasebnosti doma,« je pohvalila ocenjevalna komisija.
