Zaradi močnega deževja je meteorna voda minuli ponedeljek poplavila cestne podvoze pod železnico na Dunajski, Drenikovi, Celovški, Šmartinski in Zaloški cesti v Zalogu. Gasilska brigada Ljubljana je sporočila, da so na kar treh lokacijah morali iz poplavljenih podvozov reševati vozila in v njih ujete osebe. »Kljub opozorilom žal nekateri še vedno zapeljejo v globoko vodo in tam seveda tudi obstanejo,« so ravnanje voznikov komentirali v gasilski brigadi.

Že več let ob tako rekoč vsakem močnejšem deževju poplavi vsaj enega od ljubljanskih podvozov. To očitno opažajo tudi na Mestni občini Ljubljana, saj je ljubljanski župan Zoran Janković včeraj dejal, da največ preglavic povzroča podvoz pri Pivovarni Union na Celovški cesti, ki da je pogosto poplavljen. Župan je povedal, da so o možnih rešitvah povprašali strokovnjake, ki so kot edino možnost za rešitev te problematike predlagali ureditev ponikalnic. Po županovih besedah zunanje strokovne službe preverjajo, kako bi bilo mogoče denimo pri semaforiziranem križišču pri Pivovarni Union umestiti ponikalnice, da bi zajele meteorno vodo in jo odvedle pod zemljo, preden bi se iztekla na dno podvoza. »Meteornega kanala se ne da povečati,« je bil jasen župan.

»Vsako leto imamo kakšnega, ki obstane v vodi«

»Podvoz na Celovški cesti ob večjih nalivih postane past za avtomobile. Pričakuje se, da bo ob podnebnih spremembah takšnih situacij vedno več in več. Kanalizacija ni dimenzionirana za takšne ujme. Ali ni že čas, da se postavi ustrezna signalizacija za blokiranje dostopa? Vsak predor jo ima,« je denimo poleti 2021 opozoril občan. Ideje občanov so se doslej vrtele okrog predlogov, da bi občina namestila semaforsko signalizacijo ali zapornice, ki bi se sprožile, ko bi senzorji zaznali previsoko količino vode v podvozu, in tako voznikom poslale jasno sporočilo, da je vode preveč za varno prečkanje. Toda na občini so tovrstne pobude doslej zavračali.

Janković je dejal, da sicer ni nikakršen problem postaviti semaforje pred podvoze, a je skeptičen glede učinkovitosti tega ukrepa. »Če bi semafor prižgali prezgodaj, bi se potem vozniki pritoževali, da je bilo premalo vode na cesti. Če kdo zapelje v podvoz in vidi, do kod je voda, potem res ne morem pomagati. Vsako leto imamo kakšnega, ki obstane v vodi,« je dejal Janković.

Čeprav podvoz na Šmartinski cesti pri poslovno-stanovanjski stavbi Situla ni tako pogosto poplavljen kot tisti na Celovški, pa kaže, da bi občina ravno tam lahko najhitreje uredila infrastrukturo tako, da do zadrževanja vode ne bi prišlo. Občina namerava namreč skupaj z državo širiti omenjeni podvoz in cesto, zato bo hkrati lahko naslovila to problematiko zastajanja vode ob večjih deževjih. A Janković je poudaril, da pred koncem leta 2025 najverjetneje gradbenih del na območju podvoza še ne bodo začeli.

V poplavljene podvoze naj vozniki sploh ne zapeljejo

Na ljubljanski policijski upravi so dejali, da morajo policisti v primerih, ko vozniki obtičijo na poplavljenih cestah, najprej poskrbeti za varnost ljudi in njihovega premoženja, zato na takšne odseke postavijo cestne zapore ali namestijo policijski trak, da omejijo dostop vozilom. Če vozniki kljub zapori ali policijskemu traku zapeljejo na poplavljeno cestišče, pa jih lahko doleti globa v višini 160 evrov, ker niso spoštovali prometne signalizacije.

»Vsekakor pa v takšnih primerih voznikom svetujemo previdnost in opazovanje stanja vozišča, predvsem v podvozih, saj velikokrat ni mogoče realno oceniti višine naplavljene vode, in jih pozivamo, naj v poplavljene podvoze sploh ne zapeljejo,« voznike svarijo na ljubljanski policijski upravi.

»Že tako je nevarno, da voznik tvega in zapelje v poplavljen podvoz, ker praviloma ne ve, kako globoka je voda, ali so v njej kakšni večji predmeti oziroma ali je na cestišču odprt jašek. V zadnjih tednih po katastrofalnih poplavah pa je še toliko težje razumeti, da se nekateri vozniki še vedno podajajo v takšne preizkušnje tipanja globine,« je razmišljal prometni strokovnjak Andrej Brglez, ki podpira nasvet policije, naj se vozniki raje povsem izognejo vožnji po poplavljenem cestišču. S takšnim ravnanjem tvegajo velike poškodbe na vozilu, ki se lahko odrazijo tudi v precej visokih stroških popravil. Po Brglezovem mnenju ne gre spregledati niti dejstva, da morajo voznike, ki obtičijo v poplavljenem vozilu, reševati gasilci in druge službe za pomoč, ki bi ta čas lahko porabile za koga, ki bi mogoče še bolj nujno potreboval pomoč.