Krško je občina, ki slovi kot ena slovenskih plavalnih prestolnic. Kot prva v nekdanji državi se je ponašala s 50-metrskim bazenom z ogrevano vodo, ki ga je projektiral Stanko Bloudek, gradnjo pa je plačala takratna tovarna papirja in celuloze, ob kateri je stal bazen. Za tiste čase je bil prava atrakcija, v Krško so prihajali na priprave najboljši jugoslovanski plavalci in vaterpolisti, iz Zagreba je v Krško vozil celo poseben kopalni vlak. V Krškem je deloval tudi zelo uspešen plavalni klub Celulozar, plavanje pa je bilo in ostalo zaščitni znak mesta. Poleg tega je Krško ena res redkih občin, kjer imajo kar dva notranja bazena, in sicer na Osnovni šoli (OŠ) Jurija Dalmatina in na OŠ Leskovec pri Krškem.
Pogovori o zaprtju potekajo
Nedavno pa se je med prebivalci Krškega razširila informacija, da naj bi notranji bazen na eni od šol zaprli. Z vprašanjem v zvezi s tem smo se obrnili na obe šoli, a nam je ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Valentina Gerjević odgovorila, da pri njih bazen zagotovo ostaja, zaprli pa naj bi ga na OŠ Leskovec. Da se za zdaj tudi pri njih še nič ne dogaja, vsaj ne uradno in še ni nič dorečenega, nam je v telefonskem pogovoru zagotovila tudi ravnateljica OŠ Leskovec pri Krškem Jožica Repše. Na obeh šolah bazen dopoldne uporabljajo učenci, ki se učijo plavanja, popoldne pa člani plavalnega kluba in tudi drugi.
Na krški občini so pojasnili, da bazen na OŠ Jurija Dalmatina ostaja, medtem ko o zaprtju šolskega bazena na OŠ Leskovec pri Krškem pogovori potekajo. »Glavna razloga za to sta dva, in sicer pomanjkanje prostora za izvajanje rednega pouka na šoli ter stroški, povezani z vzdrževanjem bazena,« odgovarjajo na Mestni občini Krško. Dodali so, da v neposredni bližini šole nastaja nov sodoben bazenski kompleks z dvema bazenoma, ki bo omogočal kakovostno izvedbo plavalnega pouka in drugih vodnih aktivnosti. »Učenci OŠ Leskovec pri Krškem bodo lahko tako tudi v prihodnje izvajali ure plavanja v skladu z učnim načrtom,« so pojasnili na krški občini.
Polovica denarja iz EU
Na občini Krško so zadovoljni, ker dela v bazenskem kompleksu potekajo v skladu z načrti, objekt pa iz dneva v dan spreminja podobo. Po intenzivnih zidarskih in betonskih delih v poletnih mesecih so prišla minuli mesec na vrsto obrtniška dela, sestavljajo tudi že kovinsko konstrukcijo za streho, zidajo pregradne stene, hkrati pa potekajo elektro- in strojnoinštalacijska dela. Poteka izdelava bazenske školjke, medtem ko že vgrajujejo bazensko tehnologijo, ključno za delovanje objekta – od predinštalacij do tehnične opreme. Skupna vrednost investicije tik ob stadionu Matije Gubca je slabih 15 milijonov evrov, od tega je 4,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, in sicer kar 85 odstotkov tega zneska iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa bo šlo iz državnega proračuna. Dodatne dobre tri milijone evrov je občina pridobila iz varnostne rezerve mehanizma celostnih teritorialnih naložb za pospešitev izkoriščanja evropske kohezijske politike. Še dodatni milijon evrov nepovratnih sredstev pa je zagotovilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport za športno infrastrukturo. Sodoben bazenski kompleks bo lahko sprejel do 825 ljudi, v njem so predvideni večji bazen velikosti 25 krat 33,3 metra in globine 2,2 metra ter manjši bazen, velnes, bar, večnamenska dvorana, tribune, sanitarije, garderobe, administrativni prostori ter dve večnamenski dvorani za športne aktivnosti.
