Prazne police s kislo repo je bilo mogoče opaziti tako v trgovinah Hofer kot tudi v Lidlu, kjer pojasnjujejo, da ponujajo izključno repo slovenskih dobaviteljev in da bodo kislo repo letos na police postavili šele v drugi polovici novembra. Prav tako se bo kisla repa na prodajnih policah trgovske verige Spar ponovno pojavila konec novembra oziroma decembra, ko jo bosta lahko zagotovila oba večja domača dobavitelja, Droga in Eta.*

Poleg Ete imajo težave
tudi v Drogi

»Kot ste opazili, je repe manj in nekoliko zamuja, predvsem ker ni zalog iz pretekle sezone. Dve zaporedni slabši sezoni pa se poznata tudi na policah trgovcev,« odgovarjajo v Eti Kamnik, kjer v povprečni sezoni pasterizirajo v kozarcih in vrečke s fermentirano kislo repo napolnijo v skupni količini 250 ton. Gre za skoraj pol milijona končnih izdelkov, ki pa gredo ne le na domači trg, temveč tudi v sosednjo Italijo. »Eta že dolga desetletja odkupuje repo od kmetij, ki se nahajajo v neposredni bližini naše proizvodnje in imajo sorto, ki nam najbolj ustreza. Postopek kisanja traja od tri do štiri tedne,« so nam povedali in še dodali, da so njihove dobave dejansko zmanjšane, vendar bo kisla repa na prodajnih policah na voljo že v decembru.

Podobne težave imajo tudi v Drogi, kjer običajno proizvedejo 40 ton kisle repe na leto. »Sezona 2022 je bila dokaj dobra, pomanjkanja nismo občutili. Drugače je s sezono 2023, ki je žal precej slaba. Skladišče s kozarci kisle repe smo izpraznili nekje v začetku oktobra,« so nam sporočili in dodali, da se dobro zavedajo pomena lokalno pridelane zelenjave, zato kislo repo odkupujejo pri slovenskih pridelovalcih. »Žal je letošnja letina izjemno slaba. Želimo si, da bi nam bile vremenske razmere v prihodnje bolj naklonjene. Dejstvo pa je, da so vremenska dogajanja vedno bolj nepredvidljiva in da krojijo pridelavo zelenjave,« so še povedali in dodali, da odkupujejo že skisano repo.

Da imajo pridelovalci kisle repe pri nas resne težave, je potrdila tudi Ana Slatnar s katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti. »Za pripravo setvene površine so v drugi polovici julija potrebne vremensko ugodne razmere, predvsem morajo biti tla dovolj suha. Po setvi pa je treba poskrbeti za zadostno vlago v tleh, kar lahko dosežemo z namakanjem. So pa sistemi pri nas na žalost slabo razviti ali pa jih zaradi upoštevanja kolobarja na površinah, kjer bi sejali repo, sploh ni. Padavine v omenjenem obdobju so tudi zelo nepredvidljive,« je Slatnarjeva podala strokovno oceno in izpostavila še drugo težavo, ki nastopi, tudi če imamo dober vznik po setvi. »Gre za ustrezno varstvo pred škodljivci, ki lahko v začetnih fazah rasti popolnoma uničijo pridelek. Registriranih sredstev, ki bi bila učinkovita, je na žalost vse manj. Zadnji razlog, zakaj pridelava upada, pa je pomanjkanje delovne sile za pobiranje pridelka, ki se pri nas večinoma pobira ročno.«

Vse manj pridelovalcev

Vzgoja repe je pri nas prisotna po vsej državi, jo pa morda še največ srečujemo na Gorenjskem in v okolici Ljubljane. Prav tako sogovornica potrdi slabši prirast pridelka v letošnji sezoni, kar pripisuje slabim pogojem ob setvi; bilo je prevlažno in prehladno, kar je pripeljalo do poznega in slabšega vznika. »Vreme v septembru pa je bilo skoraj presuho za primerno oblikovanje korena. Zagotovo je bila kakšna od površin tudi poplavljena in je pridelek nekaj dni stal v vodi in propadel,« je povedala Slatnarjeva. Če pridelovalci ocenjujejo, da ne bodo našli delovne sile za pobiranje, pa niti ne gredo v setev repe, je še dodala.

Težav z nakupom kisle repe pa nimajo kupci na ljubljanski tržnici. Andrej Škerl z družino obdeluje 15 hektarjev zemlje v Klečah. »V primerjavi z lansko sezono, ko je bila suša in so zaloge pri večini hitro pošle, je letos malo bolje. Sami se trudimo, da imamo kislo repo in kislo zelje vse leto v ponudbi, je pa vedno težje,« pove Škerl in doda, da je vedno manj novih pridelovalcev, vedno več jih opušča kmetovanje. »Delamo praktično brez dobička. Repo, ki se pobira ročno, je treba olupiti, vsak koren vzeti v roke, ga obrezati in odstraniti črne pikice, ki stranke vedno bolj motijo,« pove Škerl in doda, da bodo zaradi postopne setve lahko zagotovili zadostno količino kisle repe glede na povpraševanje na tržnici vse leto. Ne glede na pomanjkanje kisle repe na prodajnih policah cena na tržnici ostaja enaka lanski; za kilogram kisle repe boste namreč še vedno odšteli 2,80 evra. Kljub temu pa pridelovalci že razmišljajo, da bo treba ceno dvigniti vsaj na 3 evre.