Na oktobrski seji je nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana na predlog kolegija župana Zorana Jankovića odločil, da nekdanjemu parohu srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću prednostno dodeli oskrbovano stanovanje v najem. Kolegij župana je namreč sklenil, da se Boškoviću prizna status zaslužnega meščana. Bošković je bil »skoraj 40 let aktivni in vidni član pravoslavne cerkve, ki jo je ves čas razvijal v duhu sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Ves čas si je prizadeval za krepitev dobrih odnosov med mestom in pravoslavno cerkvijo ter tako prispeval k razvoju sodobne multikulturne družbe. Živeti skupaj v medsebojnem spoštovanju je tudi ključno vodilo mestne občine Ljubljana,« so na občini pojasnili razloge za podelitev statusa zaslužnega občana.
Na magistratu smo preverjali, v katerem občinskem dokumentu je opredeljen status zaslužnega občana in kakšni so kriteriji za dodelitev statusa. Župan Janković je dejal, da statusa zaslužnega občana ne opredeljuje poseben odlok, temveč da o tem odločajo od primera do primera in da pri tem pazijo, da v primeru prednostne dodelitve stanovanje dajo osebi, ki nima lastnega premoženja.
Z občine in stanovanjskega sklada so sporočili, da je bila možnost udeležbe zaslužnih občanov opredeljena v 5. javnem razpisu za dodelitev oskrbovanih stanovanj. V razpisu je bilo navedeno, »da so do statusa zaslužnega meščana upravičeni častni meščani in meščani, za katere pristojni oddelek mestne občine predlaga, da so zaradi svojega dela in dosežkov upravičeni do priznanja statusa zaslužnega meščana. Kriteriji za opredelitev statusa zaslužnega meščana so torej delo in dosežki meščana,« so pojasnili. Omenjeni razpis je zaslužnim občanom dal prednost pri pridobitvi oskrbovanega stanovanja pred drugimi upravičenci, pri čemer osebam s statusom zaslužni meščan ni treba izpolnjevati dohodkovnega cenzusa in nekaterih drugih točk splošnih pogojev.
Pojma zaslužni meščan pa ne gre zamenjevati z nazivom častni meščan. O podelitvi slednjega namreč na predlog občinske komisije za priznanja odloča mestni svet, pravila za dodelitev tega naziva pa opredeljuje občinski odlok o priznanjih.
Bošković nam je povedal, da je za oskrbovano stanovanje zaprosil po upokojitvi in da na stanovanje »ne čakam dolgo, ker nisem niti dolgo upokojen«. O tem, da bo stanovanje dobil prednostno zaradi podelitve statusa zaslužni občan, Bošković ni vedel veliko: »Iskreno povedano, ne poznam utemeljitev in odločitev. Povedali so mi, da bom stanovanje dobil, ker nimam rešenega stanovanjskega problema. Vseh teh podrobnosti ne poznam, ker niti še nimam odločbe.« Dodal je, da bo počakal na poziv stanovanjskega sklada glede tega, kdaj se bo lahko vselil.
Ne vedo še, kdaj bo objavljen
nov razpis
Ljubljanski sklad je oktobra zaprl 5. javni razpis za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem. Morebitni novi prosilci za oskrbovana stanovanja bodo torej z oddajo vlog morali počakati na nov razpis. »Kdaj bo objavljen nov razpis, trenutno še ni znano, v vsakem primeru pa se najprej rešujejo upravičenci, ki so uvrščeni na prednostne liste po prejšnjih javnih razpisih,« je zagotovil direktor stanovanjskega sklada Sašo Rink.
V čakalni vrsti za oskrbovano stanovanje je po podatkih sklada trenutno 76 upravičencev. Po besedah Rinka upravičenci v povprečju na oskrbovano stanovanje čakajo tri leta. Sklad ima trenutno v lasti 82 oskrbovanih stanovanj v Devinski, Mokriški in Draveljski ulici. »Vsa oskrbovana stanovanja so oddana, z izjemo enega, ki je v postopku oddaje. Vsako stanovanje, ki se izprazni, se po izvedbi prenove, če je ta potrebna, takoj ponudi upravičencu, ki je glede na uvrstitev na prednosti listi na vrsti za dodelitev,« je dejal Rink.
Sklad si obeta še dodatna oskrbovana stanovanja v soseski Lagom v Črnučah. In sicer je sklad 11. oktobra letos sklenil pogodbo z družbo ZL Living za nakup prostorov v tretji podaljšani gradbeni fazi s pripadajočimi prostori, površinami in zunanjimi parkirnimi mesti. Cena za kvadratni meter prostora je bila 1200 evrov brez davka na dodano vrednost. Ko bo sklad prostore prevzel, jih bo uredil v do 12 oskrbovanih stanovanj. Kupljeni prostor je bil po prostorskem načrtu sprva predviden za vrtec, a je mestni svet na pobudo družbe ZL Living potrdil lokacijsko preveritev, ki namesto vrtca dovoljuje ureditev oskrbovanih stanovanj.
Če bo občina zaradi upada števila otrok v vrtcih v prihodnosti morala zapreti katerega od obstoječih vrtcev, ki so umeščeni v stanovanjske bloke, bodo po Jankovićevih besedah poskušali povsod namesto vrtcev urediti dodatna oskrbovana stanovanja. »Trenutno imamo več kot 300 prostih mest v vrtcih, na oskrbovana stanovanja pa čaka 76 upravičencev,« je izpostavil Janković.
