Nevladne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali urejanja krajine, so se s svojimi projekti na javnem razpisu mestne občine lahko prijavile znotraj treh sklopov. Prvi predvideva ozaveščevalne aktivnosti s področja prilagajanja podnebnim spremembam, drugi obnovitev in izboljšanje stanja habitata naravovarstveno pomembnih vrst ali vzpostavitev nadomestnega habitata,
tretji pa ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam.

Projekt, ki ozavešča o prilagajanju podnebnim spremembam, so pod naslovom Ljubljanski ledenik zasnovali v Inštitutu za zdravje in okolje (IZO), tematizira pa vročinske vale. Zato naslov, kot pojasnjujejo v IZO, »ki namiguje na izmišljen ljubljanski ledenik, pred očmi naslika Ljubljano, ki se v poletnih mesecih topi v vročinskih valih«. Poleg tega besedo ledenik, kot še pravijo avtorji projekta, pogosto povezujemo s podnebnimi spremembami in ohranjanjem narave, v tej besedni zvezi pa se pomen razširi tudi na ohranjanje človekovega zdravja in varnega bivalnega okolja, kar sta, kot izpostavljajo v IZO, pogosto spregledani »žrtvi« podnebnih sprememb. Zato bo njihov projekt usmerjen k celostnemu ozaveščanju o problematiki vročinskih valov, vključeval pa bo orientacijsko pot po Ljubljani, ki bo s pomočjo zemljevida udeleženca vodila do različnih koristnih točk po mestu, kot denimo do pitnikov ter območij, kjer se je v času vročinskega vala varneje zadrževati. Na poti po Ljubljani, ki bo praktičnoizobraževalne narave, bodo udeleženci na vsaki od lokacij s QR-kodo lahko dostopali do različnih vsebin, povezanih z vročinskim valom. Tako se bodo lahko poučili o pomenu zaščite pred vremenskimi ujmami in njihovem vplivu na zdravstveno stanje ter o pomenu in praksah trajnostnega razvoja v Ljubljani. Spomladi pa bodo v IZO organizirali vodeno pot po orientaciji, ki bo, kot pravijo, atraktivna tudi za družine in šolske skupine.

Aktivnosti, povezane s pticami

V sklopu, namenjenem obnovitvi in izboljšanju ali vzpostavitvi nadomestnega habitata naravovarstveno pomembnih vrst, je bilo izbranih več projektov. V Herpetološkem društvu se bodo posvečali varstvu gnezdišč želve močvirske sklednice na območju Ljubljanskega barja, medtem ko bodo v Zavodu za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja obnovili domovanja za čmrlje in mravlje. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so zasnovali projekt Ohranimo edinstvene ptice v MOL, v sklopu katerega bodo izvedli nekaj preventivnih naravovarstvenih ukrepov. Zaščitili bodo drevesa, na katerih gnezdi ujeda črni škarnik, vključno z okoliškimi, izboljšali habitat breguljke ob Savi ter v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib namestili gnezdilnice za duplarice. Med izobraževalnimi aktivnosti, ki jih načrtujejo, je tudi vodeni izlet po krajinskem parku, namenjen spoznavanju urbane narave in ptic, ki v tem okolju živijo. »Številni poznajo le vrabca, goloba, sinico in vrano. Obstaja pa še okoli 50 drugih vrst. Z njimi se bomo spoznali na izletu, na katerem bomo tudi pojasnili, kako jih privabiti čim bližje našim domovom. Ptice so namreč zelo koristne,« je pojasnil Matej Gamser iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Projekt bo omogočil tudi nadaljnje delovanje ornitofona, kamor se je mogoče obrniti z najrazličnejšimi vprašanji, povezanimi s pticami.

Presajanje dreves

V sklopu, namenjenem ukrepom prilagajanja podnebnim spremembam, so izbrali vse tri prijavljene projekte. V KUD Obrat bodo nadaljevali presajanje dreves z nekdanjega skupnostnega vrta Onkraj gradbišča, ki je na njihovo pobudo na mirujočem gradbišču ob Resljevi cesti do lanske jeseni deloval dvanajst let. Prostorski, ekološki in skupnostni eksperiment, ki se je zaključil zaradi načrtovane gradnje neprofitnih najemnih stanovanj, so njegovi ustvarjalci sklenili z akcijo deljenja rastlin, ki so tam uspevale, in presaditvijo izbranih dreves. Štiri so tako že presadili, v načrtu pa je presaditev še treh večjih dreves – jablane in češnje ter samozasajene tise. Te so, kot so pojasnili v KUD Obrat, s pomočjo arboristke iz podjetja Tisa Lene Marion za presaditev označili že lani. »Pri določitvi dreves, ki so primerna za presaditev, smo upoštevali več dejavnikov, od lege drevesa, možnosti izkopa, vrste in zdravja drevesa do čustvene vrednosti dreves, kot sta na primer jablana in češnja. Ti drevesi je posadila udeleženka skupnostnega vrta Irena, sadiki pa je kupila v drevesnici, kjer gojijo avtohtone vrste sadnih dreves,« so dejali v KUD Obrat. Ob presaditvi dreves na novo lokacijo v lasti MOL načrtujejo tudi spremljevalne dogodke »s ciljem krepitve zavedanja o pomenu dreves, zlasti večjih in starejših dreves v mestu. Prav ta so ključna za zdravje in kvaliteto bivanja ljudi v vse bolj pregretem mestu, pa tudi drugih bitij, ki v njih najdejo zavetje.« Presaditev načrtujejo letošnjo jesen.

O lokaciji žepnega parka
se bodo posvetovali z občani

V urbanističnem studiu Prostorož bodo v okviru projekta Parkplac 2.0 parkirno mesto trajno spremenili v bogato zasajeno zeleno površino s pitnikom in glede na potrebe z manjšimi kosi urbane opreme. Ker projekt trajno ukinja eno parkirno mesto in asfaltno površino nadomešča z zelenim biotopom, komplementarno odgovarja na dva okoljska problema, in sicer bo v okolici izbrane lokacije omilil pojav toplotnega otoka ter učinke obilnih padavin. Poleg tega projekt spodbuja meščane k prehodu na trajnostne oblike mobilnosti. »Ureditev Parkplaca 2.0 vidimo kot pilotni projekt, ki bi, v kolikor bi se uporabil na več lokacijah po mestu, lahko reševal problematiko pregrevanja in poplav. Namesto parkirišča bomo uredili bogat ekosistem, ki bo odporen proti podnebnim spremembam in bo hladil mesto ter zadrževal padavinske vode ob večjih nalivih. Meščanom bo ob vročinskem valu ponujal zatočišče v zeleni oazi ter dostop do pitne vode,« so pojasnili v Prostorožu. Ker si pri izvedbi posega želijo močno javno podporo, se bodo po uvodni strokovni prevetritvi možnih lokacij obrnili na prebivalce in jih prek javnega poziva pozvali, da povedo, kje si želijo oziroma bi bili pripravljeni parkirišče zamenjati z zeleno oazo.

Pitniki za čebele

Med izbranimi projekti je tudi projekt društva Urbani čebelar, ki predvideva postavitev pitnikov za čebele in druge opraševalce, ki jim bodo v sušnem obdobju omogočali srkanje vode. Kot je pojasnil vodja društva Gorazd Trušnovec, je zamisel za projekt nastala lansko poletje, ko »smo se soočili s strašnim sušno-vročinskim valom, kakršne lahko pričakujemo tudi v prihodnje, saj se Ljubljana žal segreva bolj od drugih primerljivih mest«. To obdobje, kot je še dodal urbani čebelar, »je bilo ne le za ljudi, temveč tudi za rastline in živali izredno stresno; naše čebele so porabile veliko energije za iskanje in prinašanje vode, ki jo potrebujejo za pitje in hlajenje družine v panjih oziroma vzdrževanje ustrezne notranje klime«. Odgovor na takšne razmere prinašajo praktični pitniki, ki bodo čebelam in drugim žuželkam omogočali, da bo čista pitna voda vedno na razpolago blizu panjev. Pri čemer poznavalec priporoča vsakemu čebelarju, da na svoji lokaciji na tak način poskrbi za čebele.

Prototip pitnikov za čebele je za društvo Urbani čebelar zasnoval arhitekt in oblikovalec kovin Tomaž Čeligoj, zaenkrat pa je njihova postavitev predvidena na strehi Hotela Park, pri stojišču s panji odprtega oddelka zapora na Igu in na travniku podjetja AquafilSLO v BTC, za vsaj tri dodatne mestne lokacije pa še potekajo dogovori, je še pojasnil Gorazd Trušnovec.