V minulih letih se je porodilo kar nekaj idej, kako obnoviti dimnik. Da bi ga preuredili v adrenalinsko točko z različnimi aktivnostmi, med drugim tudi z jekleno zračno napeljavo s sosednjega kumskega hribovja na dimniški vrh, kot plezalno atrakcijo, raj za navdušence nad rečnimi brzicami in še nekaj idej je bilo, a se je pri tem vse tudi končalo. Med poglavitnimi vzroki za to so bile tudi dejanske možnosti za realizacijo in finančni vložek. Pred časom se je za dimnik zanimalo tudi uspešno slovensko podjetje iz Trbovelj Dewesoft, ni znano, s kakšnimi idejami, a je tudi ta možnost zamrla.
Iskanje študentskih idej
Zdaj so se znova porodile ideje o obuditvi in preobrazbi dimnika. V sedanji Energetski družbi HSE Trbovlje so organizirali dogodek Healthy Matters Day Trbovlje. Načrtujejo še druge z vizijo, željo in orodji, kako znameniti dimnik spremeniti v regenerativno, inovativno, predvsem pa javno dostopno točko. »Dimnik je bil vedno simbol Trbovelj – dokaz, da zmoremo več, kot se zdi mogoče. Danes ta simbol znova oživlja, tokrat kot znamenje preobrazbe, inovativnosti in zdravja, ki se vrača ljudem,« je na dogodku med drugim izpostavil župan Zoran Poznič.
Dogodka sta se udeležili tudi Alison Mears in Leila Behjat iz Healthy Materials Lab. Znani mednarodni strokovnjakinji iz New Yorka in Berlina v Evropi in ZDA vodita razvoj novih praks na področju tako imenovane materialne ekologije in spreminjata razumevanje gradnje, materiala in prostora. Z raziskavami zdravih, bioosnovanih materialov in regenerativnega oblikovanja dokazujeta, da je mogoče ustvarjati tudi drugače na odgovoren, premišljen način in z mislijo na življenje. Njune raziskave in delo so iskanje odgovorov o vplivu prostora, kako odločitve o materialih oblikujejo zdravje in kako se lahko grajeno okolje spremeni v okolje, ki zdravi. Pomemben akter je tudi arhitektka in svetovalka za Novi evropski Bauhaus Petra Marinko, ki dodaja dodatno strokovno znanje, kuracijo zdravih materialov in mrežo, ki daje lokalnim vizijam evropski doseg. Kot je razkrila, so lokacijo izbrali namenoma, zaradi predstavljanja prehoda iz včerajšnjega črnega v jutrišnje belo oziroma iz industrijskega v regenerativno. Območje Termoelektrarne Trbovlje bo tudi študijski primer na Parsons School of Design v New Yorku. Študenti bodo preučevali potencial lokacije in iskali rešitve, kako jo preoblikovati v bolj zdravo in trajnostno okolje.
Kaj natančno naj bi v prihodnje postal znameniti dimnik, se še ne ve. Dogodek je pravzaprav tipanje za idejami in možnostmi. Za zdaj na občini razmišljajo o turizmu, muzejskih postavitvah, kulturnih dogodkih, raziskavah, inovacijah in podobno. Prav tako bo treba za kaj več spremeniti tudi lastništvo. Še vedno je v lasti HSE, razmišljajo pa o možnostih, da bi postal javna last. x
