EU ni pripravljena na morebitno novo plinsko krizo, opozarjajo revizorji evropskega računskega sodišča. Zaradi hitrega opuščanja uvoza ruskega plina, ki je leta 2021 prispeval 45 odstotkov celotnega uvoza plina v EU, je po začetku vojne v Ukrajini nastala kriza pri oskrbi s tem energentom. Posledično se je plin močno podražil. Avgusta 2021 je veleprodajna cena za megavatno uro znašala 51 evrov, avgusta 2022, ko so cene dosegle vrh, pa 339 evrov. Da bi države članice zmanjšale učinek visokih cen na proračune gospodinjstev in stroške podjetij za energijo, so začele subvencionirati cene plina in električne energije, za kar so samo v letu 2022 namenile 390 milijard evrov.
»Čeprav so se cene izjemno povečale, kar je družinam in podjetjem povzročilo ogromne stroške, EU na srečo ni doživela hujšega pomanjkanja plina,« je povedal član sodišča João Leão, ki je bil pristojen za revizijo. Ker je EU odvisna od tujega plina, po njegovih besedah nikakor ne more biti ravnodušna glede zanesljivosti svoje oskrbe. Potrošniki v primeru hujšega pomanjkanja v prihodnosti nimajo zagotovila, da ne bo predrag, da bi ga zmogli plačati.
15-odstotno zmanjšanje povpraševanja po plinu
EU je med krizo sicer dosegla svoj cilj, 15-odstotno zmanjšanje povpraševanja po plinu, toda revizorji niso mogli ugotoviti, ali gre to pripisati zgolj ukrepom za povečanje zanesljivosti oskrbe ali pa tudi zunanjim dejavnikom (visokim cenam plina in topli zimi). Prav tako je bila izpolnjena obveznost glede napolnjenosti skladišč plina po celotni EU, pravzaprav je bil ta cilj, 90-odstotna napolnjenost, celo presežen. Toda to ustreza zgolj običajnemu stanju napolnjenosti skladišč s plinom pred krizo. Tudi uspešnosti zamejitve cene plina oziroma cenovne kapice v EU ni mogoče oceniti, saj so cene od uvedbe te zamejitve ostale precej nižje.
Drugi ukrepi za povečanje zanesljivosti oskrbe so vključevali vzpostavitev platforme AggregateEU, s katero naj bi zagotovili alternativni kanal za trgovanje s plinom, tudi z združevanjem povpraševanja. Tudi pri tem ukrepu revizorji EU niso mogli ugotoviti, ali je platforma glede na že obstoječe platforme prinesla dodano vrednost, saj so se do takrat, ko je platforma začela delovati, razlike v cenah plina med državami članicami EU, ki so nastale zaradi krize, že bistveno zmanjšale.
Revizorji so zaključili, da mora EU v prihodnje okrepiti svoj okvir cenovne dostopnosti za plin. Opozarjajo tudi na to, da so mnoge države članice še vedno nenaklonjene sklepanju dvostranskih solidarnostnih sporazumov. Nekatere bi bile zaradi izrednih razmer celo pripravljene prekiniti oskrbo s plinom za sosednjo državo. Glede na podnebne cilje EU (zlasti neto ničelne emisije do leta 2050) bo po oceni revizorjev zmanjšanje emisij pri uporabi plina vse pomembnejše za zanesljivo oskrbo EU s plinom.
Porabimo šest milijard kubičnih metrov manj plina
Evropska komisija v odzivu na revizijsko poročilo navaja še, da je po njenem mnenju za skupno reševanje vseh ugotovljenih težav ključno sodelovanje med državami članicami na ravni EU. »Povpraševanje po zemeljskem plinu naj bi se do leta 2040 znatno zmanjšalo, do leta 2050 pa še bolj. Leta 2050 se bo v energetskih sistemih še vedno v omejenem obsegu uporabljal zemeljski plin, za zmanjšanje s tem povezanih preostalih emisij CO2 pa bodo potrebni zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika (CCUS). CCUS ni alternativa, temveč dopolnjuje rešitve za energijsko učinkovitost in razvoj obnovljivih virov energije,« navaja evropska komisija.
Ob tem izpostavlja, da se je skupna poraba plina v EU med avgustom 2022 in februarjem 2024 zmanjšala za 18 odstotkov oziroma 117 milijard kubičnih metrov, kar pomeni povprečno zmanjšanje za približno šest milijard kubičnih metrov na mesec.
