Razlogi za bolniške odsotnosti se ne skrivajo le v gripi, prehladu, kroničnih boleznih in poškodbah. Vse prevečkrat so v ozadju slabi odnosi na delovnem mestu, pomanjkljiva komunikacija in neučinkovito vodenje. Delovno okolje, ki ga soustvarjajo odnosi, komunikacija in vodenje, namreč močno vpliva na to, ali se zaposleni dobro počutijo na delovnem mestu ali pa »zbežijo« na bolniško in sčasoma v drugo službo. Čas je, da se soočimo s tihimi ubijalci zavzetosti in dobrih delovnih rezultatov in začnemo ustvarjati delovna okolja, kjer se zaposlenim ne bo treba umikati na bolniško in iskati službe drugje, pač pa bodo z veseljem in optimizmom prispevali k skupnim ciljem.
Slabi odnosi na delovnem mestu so strup
Predstavljajte si, da pridete v službo, kjer vlada napetost. Morda za kaj takega sploh ne potrebujete domišljije, saj obremenjujoče odnose doživljate vsak dan. Sodelavci se izogibajo pogovorov, v zraku so govorice, med vami pa nespoštovanje, morda celo mobing. Takšno okolje ni samo neprijetno, ampak je strupeno. Slabi medosebni odnosi na delovnem mestu povečujejo verjetnost bolniških odsotnosti, saj povzročajo stres in čustveno izčrpanost. Če zaposleni ne občutijo psihološke varnosti, ostanejo doma, kadar je le mogoče, da se tako zavarujejo pred toksičnim okoljem.
Kako do nujnih sprememb? Vodstva usposabljamo, da zmorejo prisluhniti svojim sodelavcem, se pogovoriti z njimi, krepiti sodelovanje, zaupanje, prijaznost in empatijo, konstruktivno razreševati konflikte, ustrezno podajati povratne informacije in tako voditi bolje. Sodelavcem pa pomagamo pri vzpostavljanju bolj zdravih odnosov in komunikacije ter krepitvi profesionalizma.
Pomembno je, da so sodelavci slišani, razumljeni, spoštovani. Že preprost pogovor ob kavi z vodjo lahko naredi razliko. Ko uvedemo strukturirane pogovore Ostani/Stay, pa lahko pomembno vplivamo na komunikacijo in odnose in s tem tako na bolniške odsotnosti iz naslova odnosov, komunikacije in vodenja kot tudi odpovedi in odhode sodelavcev zaradi istega razloga.
Komunikacija: most ali zid?
Slaba komunikacija je kot visok zid, ki zaposlene ovira, da bi dosegli svoj polni potencial. V Sloveniji tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju poleg spoštovanja na vseh ravneh, tudi v odnosih in komunikaciji, pogosto umanjka tudi strukturirana komunikacija na delovnem mestu. Vodje nimajo časa predajati pomembnih informacij ali pa na to pozabijo. Spremembe sporočajo prepozno ali pa so navodila nejasna. To med sodelavci ustvarja zmedo, frustracijo in občutek nepomembnosti, prezrtosti. Pomanjkljiva, neustrezna, zlasti pa nespoštljiva komunikacija spodkopava zaupanje in povečuje verjetnost bolniških odsotnosti kot tudi odpovedi, saj zaposleni izgubijo motivacijo, sčasoma pa tudi upanje, da bo kdaj bolje. V primeru hibridnega dela ali dela od doma je ta izziv še večji. A tudi zaposleni, ki so vsak dan na delovnem mestu, pogosto občutijo, da so »izključeni« iz informacij, kar dodatno prispeva k njihovemu slabemu počutju, apatiji, odtujenosti. Vodstva in sodelavce moramo okrepiti z znanjem in izkušnjo, da komunikacija gradi mostove, ne zidov.
Vodenje: ključ do zdravja in zavzetosti zaposlenih
V Sloveniji, kjer je hierarhična struktura še vedno močno prisotna, slabo vodenje pogosto neposredno vodi v nezadovoljstvo in bolniške odsotnosti. Če vodja ne ponuja podpore, ne prepozna dosežkov ali se zateka k mikromenedžiranju in sodelavcem gleda pod prste na vsakem koraku, zaposleni hitro izgubijo motivacijo. Po drugi strani pa podporni vodje, ki poslušajo in spodbujajo, dajejo prostor odnosom, dialogu in sodelovanju, prispevajo k zmanjševanju stresa in večji zavzetosti sodelavcev.
Kako to doseči? S krepitvijo socialnih in vodstvenih veščin. Redni pogovori z zaposlenimi, priznavanje njihovega dela, pohvale in pozitivna naravnanost naredijo veliko razliko. Ko vodje okrepimo, da zmorejo graditi zaupanje, se to pomembno odrazi v nižji stopnji absentizma, manj pa je tudi odpovedi.
Skupaj naprej
Slabi odnosi, pomanjkljiva komunikacija in neučinkovito vodenje so tesno povezani z bolniškimi odsotnostmi v Sloveniji. Stroški so ogromni – ne le v evrih, tudi v izgubi zaupanja, zavzetosti in zdravja zaposlenih. A to lahko spremenimo. Okrepimo izobraževanja za vodje in sodelavce, spodbujajmo spoštljive odnose in komunikacijo, ki ne rani. Skupaj lahko ustvarimo delovna okolja, od koder se sodelavcem ne bo treba nenehno umikati. Organizacijska kultura spoštovanja, zaupanja in varnosti ni luksuz – je osnova, je dober začetek, da bi sodelavci lahko ostali in zavzeto delali.
