Šestdesetdnevni rok za sprejem odločitve Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o tem, ali hrvaška državna Financijska agencija (Fina) lahko prevzame družbo Zagrebačka burza, ki upravlja istoimensko borzo na Hrvaškem in ima v lasti Ljubljansko borzo, se je iztekel v torek.
Kot so sporočili iz ATVP, je svet ATVP zavrnil zahtevo Fine za pridobitev posrednega kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. »Člani sveta agencije so na podlagi predstavljenih dejstev ugotovili, da obstajajo zakonski razlogi za zavrnitev zahteve,« so dejali na ATVP.
ATVP je v postopku izdaje dovoljenja presojal primernost bodočega kvalificiranega imetnika ob smiselni uporabi meril iz 67. člena zakona o bančništvu. V postopku odločanja je proučil vsa znana dejstva in ugotovil, da Fina ne ustreza zakonskim merilom in da obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve.
Po zakonu o trgu finančnih instrumentov, v povezavi z zakonom o bančništvu, morajo osebe, ki nameravajo pridobiti delnice borze, na podlagi katerih bi dosegle oziroma presegle kvalificirani delež, pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje ATVP. Ta v postopku izdaje dovoljenja za kvalificirani delež v borzi vlagatelja presoja z vidika, ali je primeren, ali imajo njegovi organi vodenja ustrezne izkušnje in ali je ta lastnik finančno trden. Hkrati preverja, kako bo prevzem vplival na nadzor, ki ga ATVP opravlja nad borzo, in ali je šlo pri postopku nakupa za kakršen koli sum pranja denarja oziroma financiranja terorizma, so povedali na ATVP.
V četrtek, tik preden bi moral svet ATVP sprejeti odločitev o načrtovanem posrednem prevzemu Ljubljanske borze, je vlada odločila, da Fina kot bodoča kvalificirana imetnica deležev Ljubljanske borze potrebuje soglasje vlade.
Stopnjevanje pritiskov
Preden je vlada prejšnji teden sprejela odločitev, ki hrvaški državi omejuje prevzem Ljubljanske borze, so se stopnjevali pritiski, da slovenska država to prepreči. Na zahtevo poslancev koalicije se je konec oktobra odvila seja odbora državnega zbora za finance, na kateri je bila na tapeti prodaja Ljubljanske borze. Kot je poročala Slovenska tiskovna agencija, je na seji poslanka Svobode Andreja Kert izpostavila, da bodo zaradi prevzema Zagrebačke burze in s tem Ljubljanske borze s strani hrvaških organov ogroženi slovenski nacionalni interesi. Po njenih besedah je po razpadu Jugoslavije Hrvaška zavrnila odgovornost za varčevalce takratne Ljubljanske banke in hkrati onemogočila, da bi slovenska banka na Hrvaškem izterjala dolgove hrvaških podjetij iz posojil in garancij.
Med letoma 1991 in 1996 je zagrebška podružnica Ljubljanske banke sicer poskušala sodno izterjati terjatve, vendar so hrvaške oblasti s političnimi pritiski, spreminjanjem sodne prakse in preprečevanjem izvršb sistematično blokirale postopke. Ključno vlogo je pri tem odigrala ravno Fina, njene odločitve pa so bile po navedbah različnih virov usklajene s hrvaško državo. Poslanci koalicije so odboru za finance predlagali, naj prouči možnosti vplivanja novega morebitnega posrednega lastnika Ljubljanske borze na slovenski kapitalski trg, na podlagi ugotovitev pa sprejme morebitne ukrepe, potrebne za zaščito nacionalnih interesov. Predlagali so tudi možnost uvrstitve Ljubljanske borze med kritično infrastrukturo. Predlagana sklepa so podprli vsi člani odbora, ki so bili na seji – tako iz vrst Svobode in SD kot tudi iz opozicijske SDS.
Lastniška struktura Zagrebačke burze je razpršena, z 9,99-odstotnim lastniškim deležem pa je Fina ena od dveh največjih posamičnih lastnic. Po objavi prevzemne namere so iz Fine sporočili, da so večinski lastnik Središnjeg klirinškog depozitarnog društva (centralne klirinško depotne družbe) in njegovega hčerinskega podjetja SKDD-CCP Smart Clear ter največji posamični lastnik Zagrebačke burze, morebitni prevzem slednje pa bi omogočil močnejšo povezavo ključnih institucij tržne infrastrukture in doseganje sinergijskih učinkov, ki bi prispevali k učinkovitejšemu, varnejšemu in stabilnejšemu delovanju domačega trga kapitala.
Hrvaški minister za finance Marko Primorac je za časnik Jutarnji list dejal, »da če se izkaže, da ATVP kot neodvisni organ sprejema odločitve na podlagi političnih navodil vlade, parlamentarnega odbora ali katerega koli drugega političnega organa, bi bilo to slabo za Republiko Slovenijo in bi lahko škodovalo njenemu mednarodnemu ugledu«.
Med večje lastnice se uvršča več komercialnih bank, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in finančna skupina Intercapital, ki je ena od vzdrževalk likvidnosti na Ljubljanski borzi.
