Po odprtju lakirnice je v njej redna proizvodnja potekala le šest mesecev, zaposleni so bili večino časa bodisi na čakanju bodisi so se vozili na delo v matično tovarno v Gradec. Danes so zaposleni v hoški Magni, skupaj 158, na zboru delavcev prejeli obvestilo delodajalca: »Družba je zaradi razmer na trgu in trenutnih potreb kupcev začela postopek preoblikovanja proizvodnih procesov. V okviru preoblikovanja poslovanja bodo aktivnosti, povezane z lakiranjem, v začetku marca prestavljene v Gradec, v Hočah pa bo lakirnica postopoma prešla v fazo mirovanja. V programu presežnih delavcev se bo znašlo približno 90 zaposlenih.«
»Delavce je sporočilo presenetilo,« je dogajanje povzel Gvido Novak iz Konfederacije slovenskih sindikatov, ki je doslej vedno hvalil socialni dialog z vodstvom Magne. »Številni so bili zaradi takega razpleta jezni. Težko se je čez noč sprijazniti, da boš ostal brez službe.«
Dolg seznam razlogov
za zaprtje obrata
V Hočah bodo službo obdržali le tisti zaposleni, ki delajo na področju inženiringa in povečanja podpornega razvojnega središča za vse druge Magnine lokacije po svetu. Direktor slovenske Magne David Adam je zbranim zagotovil, da bodo poskušali čim večjemu številu zaposlenih zagotoviti delovno mesto znotraj skupine. A večine zaposlenih v proizvodnji ne mika, da bi se morali ponovno voziti v Gradec na delo, ki pogosto poteka v nočni izmeni.
Kaj so razlogi za nenadno zaprtje lakirnice? »Uprava je delavcem razložila, da so razlogi epidemija covida, vojna v Ukrajini, v ZDA sprejet zakon o zaščiti domačega gospodarstva, pika na i naj bi bila odločitev evropskega parlamenta, da bo po letu 2035 prepovedana prodaja novih vozil z notranjem izgorevanjem,« je razložil Novak. »Obenem naj bi bili lanski prihodki Magne za tretjino pod načrtovanimi.«
Magna se je pogodbeno zavezala, da bo z naložbo ustvarila najmanj tisoč delovnih mest in bo najmanj deset let od sklenitve pogodbe zagotavljala dolgoročno ohranitev investicijskega projekta in proizvodnje v Sloveniji, torej do oktobra 2027. Če vsi našteti pogoji ne bodo izpolnjeni, se bo država znašla v situaciji, da je v zasebno lastnino posegala nezakonito.
Oktobra 2024 bi morala imeti vsaj 404 zaposlene
Podrobnosti o izpolnjevanju zakonskih pogojev je vlada dorekla v pogodbi o izvedbi strateške investicije, podpisana je bila 17. oktobra 2017. V njej so določili tudi pogodbene kazni za Magno. Maksimalen znesek globe je pet milijonov evrov. Leta 2017 je Počivalšek podpisal še pogodbo o dodelitvi finančne vzpodbude Magni Steyr, na podlagi katere je Magna prejela 18,61 milijona evrov državnih subvencij. Kasneje je Počivalšek podpisal še aneks, ki je določil, da mora naložbenik vrniti celotno subvencijo, če bo 30. oktobra 2024 Magna imela manj kot 202 zaposlena. Če bo Magna imela od 202 do 404 zaposlene, bo morala vrniti zgolj sorazmerni delež nakazanega davkoplačevalskega denarja. »Glede državne spodbude tesno sodelujemo s pristojnimi službami vlade,« so danes sporočili in napovedali, da bodo skušali nadaljevati poslovanje v Sloveniji. »Ostajamo optimistični, da se bodo razmere na trgu kmalu stabilizirale, povpraševanje kupcev pa povečalo,« so včeraj zapisali v Magni. Po informacijah sindikalista Novaka v Magni zdaj razmišljajo o tem, da bi hoški obrat prestrukturirali in v njem ne bi več lakirali avtomobilskih karoserij, temveč bi se preusmerili v drugo industrijsko panogo.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je povedal, da so se danes dogovorili, da bo Magna vso državno pomoč vrnila, in sicer skupaj z obrestmi, ker se ne bodo držali pogodbenih določil. »Kar je država vložila neposrednih finančnih sredstev v Magno – in zaradi neizpolnjevanja vseh pogojev – bo zahtevala nazaj z obrestmi vred in uprava se s tem strinja,« je povzel minister Han. V Levici pa so bili kritični do glavnega operativca in podpornika graditve lakirnice na Hoškem polju: »Od velikopoteznih načrtov, zaradi katerih je minister Počivalšek dobesedno čez noč izsilil bližnjice okoli naše okoljske in prostorske zakonodaje, zagotovil ogromne subvencije ter zmerjal kritike za ekoteroriste in bedake, ki ne razumejo, kako se on spozna na biznis, očitno ne bo ostalo nič. Namesto kmetijskih zemljišč, ki bi služila lokalni samopreskrbi v dobi globalnih ekoloških pretresov in kriz dobavnih verig, nam bodo tako ostale prazne tovarniške hale.«
