Gospodarske razmere v Sloveniji ostajajo po dejavnostih precej raznolike. Še vedno se razmeroma ugodna gibanja nadaljujejo v tistih, ki so pretežno usmerjene na domači trg. Veliki infrastrukturni projekti poganjajo gradbeništvo, razmere na trgu dela pa ob še vedno visoki stopnji prostih delovnih mest zagotavljajo precejšnjo varnost zaposlenim in podpirajo potrošnjo gospodinjstev. Ta se ob izzvenevanju učinkov presežnega povpraševanja po koncu pandemije umirja, vendar ostaja na precej višjih ravneh kot pred njo. Še vedno robustno trošenje gospodinjstev se je v drugem četrtletju kazalo zlasti v okrepljeni prodaji avtomobilov, med-tem ko so realni prihodki v trgovini na drobno in zasebnih storitvah medletno upadli, je Banka Slovenije zapisala v danes objavljeni julijski številki publikacije Pregled makroekonomskih gibanj.

Razmere v industriji ostajajo zahtevne, obseg novih naročil še naprej upada. Medletni padec proizvodnje (maja je znašal 4,9 odstotka) se nadaljuje že osmi mesec zapored, pri čemer so bile nižje kot pred letom tako vrednosti v rudarstvu, energetiki kot predelovalnih dejavnostih. V slednjih je  bil maja padec 1,8-odstoten, torejt podoben kot v povprečju prvih petih mesecev,  pri čemer pa se ohranja velik razpon v rasti med panogami v korist visoko tehnološko zahtevne proizvodnje in v škodo nizko tehnološko zahtevnih podjetij. Ohlajanje proizvodne dejavnosti se odseva tudi v letošnjem medletnem padcu realnega izvoza blaga in stagnaciji števila prevoženih kilometrov tovornih vozil v drugem četrtletju. 

Ob precej negotovih in razhajajočih se kazalnikih aktivnosti trenutna modelska ocena kaže, da bo BDP v drugem četrtletju nekoliko nižji kot četrtletje prej, pravijo na Banki Sloveniji. Po njihovi trenutni oceni naj bi BDP v drugem četrtletju upadel za 0,3 odstotka. Kot pojasnjujejo, je to poleg neugodnega gibanja gospodarske klime v celotnem drugem četrtletju predvsem posledica aprilskega mesečnega znižanja vrednosti treh najpomembnejših kazalnikov gospodarske aktivnosti. Vrednost industrijske proizvodnje je upadla za 8,7 odstotka, zlasti zaradi znižanja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Padec vrednosti opravljenih gradbenih del je znašal 6,6 odstotka, obseg prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini pa se je znižal za 2,6 odstotka.

Nadaljuje se rast zaposlenosti 

Trg dela ostaja tesen, nadaljuje se rast zaposlenosti in padanje brezposelnosti. Število delovno aktivnih povečalo na 913.334 oseb in se zelo približalo zgodovinskemu vrhu iz lanskega decembra, anketni kazalniki pa kažejo na nadaljnjo rast zaposlenosti tudi v nadaljevanju leta. Zaradi rekordno nizke brezposelnosti (aprila je znašala 5,0 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke manj kot v istem obdobju lani) in izpraznjenega domačega kadrovskega bazena podjetja iščejo delavce v tujini. Ti trenutno prispevajo kar dobrih 86 odstotkov k medletni rasti zaposlenosti.

Ob visoki tesnosti trga dela in vztrajno povišani inflaciji ostaja medletna nominalna rast povprečne bruto plače visoko nad dolgoletnim povprečjem. Medletna rast povprečne bruto plače, ki je bila aprila nominalno 9,0-odstotna, se je v primerjavi z začetkom leta sicer nekoliko umirila, a ostaja za 5,5 odstotne točke nad dolgoletnim povprečjem.Visoka rast plač je po besedah Banke Slovenije posledica uskladitve minimalne plače z lanskoletno visoko inflacijo in širše razpršenih pritiskov ob vztrajajočih strukturnih neskladjih na trgu dela. Po dejavnostih je široko osnovana, pri čemer je z 11,1 odstotka v javnem sektorju višja kot v zasebnem (7,8 odstotka).;

Po ugodnem prvem četrtletju so se razmere v mednarodni menjavi na začetku drugega četrtletja poslabšale. Padec vrednosti blagovne menjave, ki je bil še zlasti izrazit pri uvozu, je predvsem posledica negativnega prispevka menjave energentov in proizvodov kovinske industrije. Umirjanje je bilo prisotno tudi v večjem številu drugih skupin blaga, kar se odraža v vse manjši menjavi transportnih storitev in s tem pojasnjuje šibkejša gibanja storitvene menjave. Saldo na tekočem računu je letos prešel v presežek, ki se je v prvih petih mesecih približal 1,5 milijardi evrov.

Visoka rast cen hrane

Rast cen v Sloveniji ostaja povišana. Skupna inflacija, merjena s HICP, se umirja, vendar predvsem zaradi negativnega prispevka cen energentov. Osnovna inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, ostaja ob vse večji vlogi domačih cenovnih dejavnikov visoka in je s 7,2 odstotka junija že presegla skupno inflacijo (6,6 odstotka). Prav tako ostaja visoka rast cen hrane, junija je znašala 12,3 odstotka.

Primanjkljaj države se je v prvem četrtletju povečal na 3,6 odstotka BDP, kar je nekoliko več kot v istem obdobju lani (3,1 odstotka BDP). Dolg države se je ob koncu prvega četrtletja v deležu BDP ponovno znižal, na 69,5odstotka BDP, nominalno pa je bil za 945 milijonov evrov višji kot ob koncu lanskega leta. Višji primanjkljaj je med drugim posledica ukrepov za blaženje energetske draginje. Ti namreč dodatno umirjajo rast prihodkov in višajo rast izdatkov. Prihodki so letos še naprej pod vplivom ugodnih razmer na trgu dela. Rast izdatkov poleg energetskih ukrepov krepijo višji izdatki za zaposlene, hkrati se investiranje države ohranja na visoki ravni zaradi zaključevanja evropske finančne perspektive.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v dvanajstih mesecih do maja znašal 2,8 odstotka BDP, kar je podobno kot ob koncu lanskega leta (2,7 odstotka BDP). Podatki državnega proračuna po denarnem toku nakazujejo zvišanje primanjkljaja konsolidirane bilance v drugem četrtletju.

Umirjanje gospodarske aktivnosti tudi v evrskem območju

V evrskem območju ob koncu drugega četrtletja prevladujejo znaki umirjanja gospodarske aktivnosti. Po spodbudnih razmerah v storitvenih dejavnostih v prvih mesecih drugega četrtletja so se anketni kazalniki PMI (indeks vodij nabav) in gospodarske klime v juniju poslabšali, pri čemer se aktivnost umirja tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih. Ob tem padec novih naročil v juniju nakazuje na manjše povpraševanje, o čemer poročajo tudi slovenska izvozna podjetja. Po junijski napovedi ECB naj bi se gospodarstvo evrskega območja izognilo recesiji in letos doseglo 0,9-odstotno rast, naslednje leto pa naj bi se ta okrepila na 1,5 odstotka. Evrska inflacija se umirja, junija je znašala 5,5 odstotka, pri čemer pa osnovna inflacija ostaja visoka (5,4 odstotka).

Ob visoki osnovni inflaciji tržni udeleženci pričakujejo nadaljnje dvige ključnih obrestnih mer centralnih bank. Slednje je vplivalo na porast zahtevanih donosnosti na ameriške in nemške državne obveznice krajših ročnosti. Zahtevane donosnosti dolgoročnejših državnih obveznic so se zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti v evrskem območju in na Kitajskem ter znakov umirjanja visoke osnovne inflacije v ZDA večinoma gibale v omejenih razponih. V segmentu bolj tveganih naložb je izstopala rast cen delnic ameriških tehnoloških družb, predvsem s področja umetne inteligence.