»Odločitev ni bila sprejeta čez noč, ampak skozi intenziven dialog z bankami in vrsto analiz ministrstva, upoštevajoč podatke o poslovanju bank in podatke, ki so bili na voljo s strani Banke Slovenije,« je v torek povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Banke povečujejo dobičkonosnost, razlogi pa so po njegovih navedbah predvsem v naraščajočih posojilnih obrestnih merah in ohranitvi nizkih depozitnih obrestnih mer, ob hkratnem nadaljevanju nizkih neto oslabitev ter rezervacij. Evropska centralna banka (ECB) je za september napovedala ponovno zvišanje obrestne mere, kar bo na kratek rok lahko še dodatno pozitivno vplivalo na dobičkonosnost bank, je dodal minister.

Predlog so na ministrstvu oblikovali tudi ob upoštevanju mnenja ECB in primera španske ureditve obdavčitve. Odločitev za obdavčitev bank je zahtevala predhodno analizo njenega vpliva na stabilnost finančnega sistema, so pojasnili na ministrstvu. Po opozorilu ECB v zvezi s španskim primerom dodatne obdavčitve zbrana sredstva po njihovih navedbah ne smejo biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak morajo biti porabljena namensko. »Tako predlagamo, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v skladu za obnovo Slovenije, iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje sanacije škode po poplavah,« so navedli na ministrstvu.

Zavedamo se, kako pomemben del finančnega sistema so banke in kakšno vlogo ima njihovo poslovanje za finančno stabilnost države, je poudaril minister in dodal, da so predlog oblikovali tudi po posvetovanju s slovenskim bančnim regulatorjem, Banko Slovenije, ter da je »sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti«.

Minister je povedal, da podrobnosti še niso dorečene. Te bodo skupaj z bankami dorekli v naslednjih tednih. Je pa že znano, da bodo v predlogu zakona o obnovi upoštevali različne položaje posameznih bank in vpliv na njihovo prihodnje poslovanje. »Če banke izjemno dobro stojijo letos, ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje,« je pojasnil minister. V končno verzijo bodo tako vključili nekaj varovalk. Ob tem je napovedal tudi zagotavljanje sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve. »Prostovoljna vplačila bank v ta sklad se bodo odštevala od te obdavčitve bilančne vsote,« je dejal in spomnil, da je NLB napovedala, da bo v sklad prostovoljno vložila približno 0,1 odstotka bilančne vsote. »Upam, da ji bodo sledile druge banke, s takimi konkretnimi zneski pa tudi drugi gospodarski subjekti, predvsem tisti, ki zaradi specifičnih razlogov v teh časih dosegajo visoke dobičke,« je poudaril Boštjančič.

Tudi drugi morajo
prispevati svoj delež

Banka Slovenije posledice ujm proučuje z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti, trenutni podatki pa kažejo, da je vpliv posledic ujm na finančno stabilnost obvladljiv, so zapisali v sporočilu za javnost. Glede načrtovane davčne obremenitve bank in hranilnic so pojasnili, da oblikovanje davčne politike države ne sodi med njihove pristojnosti, je pa zanje ključen vidik, da sprejeti ukrepi ne bodo vplivali na stabilnost bančnega sistema.

V Združenju bank Slovenije napovedi vlade v torek niso želeli komentirati. »Združenje bank Slovenije ponedeljkove napovedi premierja Goloba glede obdavčitve bilančnih vsot bank ne more komentirati, dokler ne bo znanega več,« so povedali v združenju. Napovedano začasno obdavčitev bank bodo po napovedih ministrstva uredili v zakonodajnem paketu, ki naj bi bil pripravljen v dobrem mesecu dni. Se je pa minister Boštjančič strinjal, da »banke ne morejo biti edine, ki bodo nosile svoj delež pri tej obnovi«. V tej luči se je dotaknil energetskega sektorja, kjer pa je »mogoče ekstra dobičke pobrati tudi na drugačen način«.

Skupna bilančna vsota bank je konec junija v Sloveniji znašala 51,3 milijarde evrov in je bila za 6,7 odstotka večja kot pred letom dni. Dodatna začasna obdavčitev bank bi ob teh podatkih znašala 102,6 milijona evrov.

Priporočamo