Družba Slovenske železnice namerava prevzeti družbo Avtobusna postaja Ljubljana (APL), vendar se ji z njenimi delničarji že nekaj časa ne uspe dogovoriti o prevzemni ceni. Za nepremičnino, na kateri stoji dotrajana stavba APL, so Slovenske železnice odpovedale najemno pogodbo.
Slovenske železnice se že od leta 2019 pogajajo z lastniki družbe Avtobusna postaja Ljubljana (APL) o nakupu njenih delnic. Potem ko se je zapletlo pri prevzemni ceni, pogajanja pa so po dostopnih informacijah obtičala na mrtvi točki, so Slovenske železnice APL na začetku februarja odpovedale najemno pogodbo z enoletnim odpovednim rokom za nepremičnino v središču Ljubljane. Na njej ima APL v lasti poslovno stavbo. Ob odpovedi najemne pogodbe so Slovenske železnice od APL zahtevale tudi, da poruši dotrajano poslovno stavbo, v kateri izvaja dejavnost organizacije potniškega prometa, smo izvedeli neuradno. Po ocenah poznavalcev razmer bi bil lahko povod za odpoved najemne pogodbe pritisk na delničarje APL, da sprejmejo obstoječo prevzemno ponudbo. V Slovenskih železnicah pogovorov o prevzemu do zaključka ne komentirajo. Končna odločitev o prevzemu bi bila lahko znana v nekaj tednih.
Po dlje časa trajajočem sporu med Slovenskimi železnicami in APL za zemljišče, na katerem stoji stavba ljubljanske avtobusne postaje, je pred približno desetletjem vrhovno sodišče razsodilo, da nepremičnina pripada Slovenskim železnicam. Toda stavba, v kateri prodajajo vozovnice, je v lasti APL. Kot je poudaril Marjan Kotar, dolgoletni direktor in s 16 odstotki delnic največji posamični lastnik APL, objekta avtobusne postaje niso postavile Slovenske železnice, temveč APL.
»Zaradi lastniških ambicij Slovenskih železnic objekta avtobusne postaje nismo mogli nadgrajevati oziroma izboljšati,« je dejal Marjan Kotar, direktor APL. Po sodbi vrhovnega sodišča je APL začela Slovenskim železnicam plačevati najemnino za nepremičnino, na kateri stoji stavba v njihovi lasti.
Naklonjeni povezovanju, vendar …
Odpovedi najemnega razmerja Kotar ni konkretno komentiral, pojasnil pa je, da pogajanja potekajo in da vsa dogajanja razumejo kot del pogajalskega procesa. Zato jih za zdaj še ne morejo podrobneje komentirati. Po njegovih besedah so družba APL in njeni delničarji na povezovanje s Slovenskimi železnicami vedno gledali z naklonjenostjo in tako je še danes. Toda nedavno je Kotar izjavil, da je bila ponujena prevzemna cena opravljena na podlagi ocene poslovanja iz leta 2020, v APL pa si prizadevajo, da bi vrednotenje vključevalo tudi poslovni leti 2021 in 2022. »Noben razumen in skrben gospodar ne bi sprejel plačila na podlagi dve leti starega vrednotenja APL,« je poudaril Kotar. Po neuradnih podatkih naj bi ponudba za nakup vseh delnic APL znašala okoli dva milijona evrov.
V preteklem letu je APL ustvarila 2,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z letom 2021 predstavlja skoraj 30-odstotno rast, v primerjavi z letom 2020, ko je bila izvedena cenitev za aktualno ponudbo delnic, pa so bili višji za 63 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden ključnih kazalnikov poslovanja, ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, se je lani skoraj podvojil in je znašal 624.000 evrov, v primerjavi z letom 2020 pa se je skoraj potrojil. Čisti dobiček v višini 449.000 evrov se je lani več kot podvojil, v primerjavi z letom 2020 pa skoraj početveril. Finančnih obveznosti APL ni imela niti več let pred tem. Za zadolževanje ni bilo potrebe, saj APL ni bila pripravljena v večjem obsegu vlagati v nepremičnino, v kateri izvaja svojo dejavnost. Kot je dejal Kotar, sploh ne brez zagotovila lastnika, da bi bila investicija lahko kdaj povrnjena, in ker imajo Slovenske železnice z avtobusno postajo dolgoročno drugačne načrt. Zato so investirali le v tisto, v kar so lahko: v informacijski sistem, opremo, prometni urad, prodajna mesta, nadstrešnice.
Kdo bo novi upravljalec?
Če bo odpoved pogodbe nazadnje realizirana, se zastavlja vprašanja, kdo bo upravljal ljubljansko avtobusno postajo in kaj se bo zgodilo z APL. Po pojasnilih Kotarja znajo v APL zagotavljati storitve avtobusne postaje na zelo visoki ravni. »Vsekakor se strinjamo, da Ljubljana avtobusno postajo potrebuje, in to brez večmesečnih ali večletnih premorov. To pomeni, da bodo morale biti te storitve javnosti zagotavljane. Če kdo meni drugače, je na njem, da javnosti pravočasno predstavi alternativne rešitve,« je poudaril Kotar. Na Slovenskih železnicah pa so povedali, da bodo avtobusno postajo upravljali v okviru skupine Slovenske železnice oziroma prek družbe Nomago. V slednji so lani Slovenske železnice pridobile polovični lastniški delež. Nomago je sicer tudi resen kandidat za upravljanje novozgrajene avtobusne postaje. Kot ima ta družba navedeno na svoji spletni strani, ima po Sloveniji v lasti oziroma upravljanju več kot 20 avtobusnih postaj. V primeru, da bodo Slovenske železnice odpovedale najemno pogodbo APL, se neuradno omenja, da bi lastniki slednje sprožili likvidacijski postopek.
In kdaj bi se lahko začela graditi nova avtobusna postaja? »Pripravljalna dela, kot je prestavitev kanalizacije, že potekajo, še v tem mesecu bomo začeli gradnjo dveh vodnjakov za geotermijo – za toplotno črpalko za hlajenje objekta. Jeseni pa bomo začeli graditi pilotno steno proti železniškim tirom. Takoj ko dobimo gradbeno dovoljenje, bo sledil začetek gradnje,« so odgovorili na Slovenskih železnicah. Po neuradnih podatkih naj bi bila odpoved najemnega razmerja za nepremičnino, na kateri stoji stavba ljubljanske avtobusne postaje, sicer mogoča v primeru začetka gradnje nove avtobusne postaje, za kar pa, kot smo omenili, še ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
