Vrsto let je trajal spor za zemljišče v centru prestolnice med Slovenskimi železnicami in družbo Avtobusna postaja Ljubljana (APL). Nazadnje je bil, na podlagi sodbe vrhovnega sodišča, rešen v korist Slovenskih železnic. S tem so Slovenske železnice postale lastnice zemljišča, na katerem so avtobusni peroni, pa tudi nepremičnine, na katerem stoji neugledna in dotrajana stavba ljubljanske avtobusne postaje. Ta stavba, v kateri prodajajo vozovnice, je v lasti APL.
Nekaj let po zaključku pravdanja so se Slovenske železnice podale v nakup APL. Iz zapisnika skupščine iz novembra 2019 je razvidno, da je uprava prejela ponudbo za nakup vseh delnic. Kot je direktor APL Marjan Kotar pojasnil enemu od delničarjev, nezavezujoča ponudba ni takšna, da bi lahko pričakovali, da jo bo sprejela zadostna večina delničarjev, saj je pod okvirno ocenjeno vrednostjo: »Ko bo oziroma če sploh bo ponudba zavezujoča, bo nadzorni svet odločil o nadaljnjih postopkih (pogajanjih, morebitnem skrbnem pregledu …).«
Leta 2020 so se začela pogajanja s Slovenskimi železnicami, izdelana je bila cenitev APL, nato je zaradi epidemije covida-19 sledilo zatišje. Nadaljnja usklajevanja podrobnosti prevzemnega posla so stekla v začetku preteklega leta, smo izvedeli neuradno. Po Kotarjevih besedah so maja lani Slovenskim železnicam posredovali ponudbo, na katero do sredine decembra 2022 niso prejeli odgovora. »Nekaj dni zatem smo jim na sestanku predlagali dopolnitev ponudbe tudi z naše strani. Toda nato smo od Slovenskih železnic prejeli ponudbo, ki ni vsebovala naših predlogov. Zato smo jih pozvali k nadaljnjim pogovorom za sklenitev posla,« je dejal Kotar in dodal, da je uprava Slovenskega državnega holdinga, kot edinega lastnika Slovenskih železnic, soglašala s pridobivanjem delnic APL, kar vsebinsko izhaja iz delovnega gradiva pogodbe.
Po zatrjevanju virov blizu Slovenskim železnicam je pri zaključku posla zaškripalo zato, ker so v APL, potem ko so bile dogovorjene vse podrobnosti posla, vključno s kupnino, zahtevali višjo prevzemno ceno od dogovorjene. Ena od zahtev Slovenskih železnic naj bi bila, da prevzemno ponudbo sprejme vsaj 90 odstotkov delničarjev. To bi prevzemniku po zaključku prevzema omogočalo iztisnitev malih delničarjev iz lastništva, vendar naj bi eden od večjih lastnikov nasprotoval sklenitvi posla po ceni, ki je bila dogovorjena pred meseci. Iz delniške knjige APL je razvidno, da je s približno 16-odstotnim lastniškim deležem največji lastnik Kotar, sedem največjih lastnikov pa ima v lasti več kot 80 odstotkov delnic družbe.
Dve leti stara cenitev
Po Kotarjevih pojasnilih Slovenske železnice še vedno ostajajo zainteresirane za nakup APL, delničarji APL pa za prodajo. »Res pa je, da je treba doseči soglasje o ovrednotenju povečane vrednosti APL v letih 2021 in 2022. Ti dve leti namreč nista bili zajeti v cenitvi, ki so jo opravile Slovenske železnice. Ta cenitev jim je služila za ponujeno ceno. Noben razumen in skrben gospodar ne bi sprejel plačila na podlagi dve leti starega vrednotenja APL, torej vrednotenja, opravljenega 31. decembra 2020. Ko bo rešeno to vprašanje, z vidika delničarjev APL ne bo več zadržkov za izvedbo posla,« je povedal Kotar. Na vprašanje, zakaj se niso odločili za nakup APL in koliko je znašala dogovorjena kupnina, so v Slovenskih železnicah odgovorili, da se za odkup še dogovarjajo. Po neuradnih podatkih je bila že pred časom dogovorjena kupnina v višini dveh milijonov evrov.
Medtem ko so Slovenske železnice želele APL prevzeti po cenitvi družbe iz leta 2020, naj bi po naših podatkih nasprotovale temu, da bi APL bilančni dobiček namenila za izplačilo dividend delničarjem. Toda ravno to se je nedavno zgodilo. Na januarski skupščini APL so namreč delničarji odločali o spremembi sklepa o nerazporejenem dobičku, ki je bil sprejet lani. Predlog, da se od 837.000 evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend nameni dobrih 696.000 evrov, so delničarji potrdili soglasno. Na lanskoletni skupščini so delničarji APL sicer odločili, da se od 987.000 evrov bilančnega dobička iz leta 2021 za dividende nameni 150.000 evrov. Kot je povedal Kotar, je bila prekapitaliziranost APL poglaviten razlog za izplačilo bilančnega dobička delničarjem: »Ta sredstva namreč v podjetju niso produktivno vezana. APL jih ne potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti in posledično ne generirajo dodatnega donosa. Zato v zaostrenih inflacijskih razmerah noben razumen in skrben gospodar ne bi teh sredstev puščal, da izgubljajo vrednost s 'sedenjem' na računu družbe.«
Selitev avtobusne postaje
Iz zapisnikov več skupščin je razvidno, da je APL svojim lastnikom tudi v preteklih letih izplačevala razmeroma visoke dividende, čeprav je avtobusno postajo v prestolnici, za katero skrbijo v družbi, že močno načel zob časa. Kotar je takšno ravnanje utemeljil s tem, da APL ni lastnica zemljišča, na katerem se izvaja postajniška dejavnost, zato ne more v večjem obsegu investirati v tuje nepremičnine. »Sploh pa ne brez zagotovila lastnika (Slovenskih železnic, op. p.), da bi bila investicija lahko kdaj povrnjena. In predvsem zato, ker ima lastnik z avtobusno postajo dolgoročno drugačne načrte.« Ob tem je Kotar dodal, da so vseskozi investirali le v tisto, v kar so lahko: v informacijski sistem, opremo, prometni urad, prodajna mesta, nadstrešnice.
Po načrtih za gradnjo novega ljubljanskega potniškega centra Emonika se bo avtobusna postaja preselila na Vilharjevo cesto, na zemljišču, ki je v lasti Slovenskih železnic, pa je, kot so pojasnili na Slovenskih železnicah, predviden Masarykov bulvar – štiripasovna cesta. Po neuradnih informacijah bi storitve prodaje vozovnic in postajališke dejavnosti na novi lokaciji lahko opravljala družba Nomago, v kateri so Slovenske železnice lani pridobile polovični lastniški delež. Na vprašanje, s čim se bodo ukvarjali po preselitvi avtobusne postaje, je Kotar odgovoril, da ima APL najdaljši staž upravljanja avtobusne postaje v Sloveniji: »Kot takšna je najbolj primerna za upravljanje nove avtobusne postaje. Zato upamo, da bomo novo avtobusno postajo ob Vilharjevi upravljali mi.«
Po Kotarjevih besedah je APL lani poslovala uspešno, presegla je zastavljen načrt in se z rezultati približala predkoronskemu letu 2019. Takrat je družba ustvarila 3,1 milijona evrov prihodkov od prodaje in dobrih 644.000 evrov dobička. V letu 2020, ko je izbruhnil covid-19, so prihodki od prodaje znašali 1,7 milijona, v letu 2021 pa 2,14 milijona evrov. Po podatkih s konca leta 2021 APL nima niti finančnih obveznosti.
