Po poltretjem letu zimskega spanja je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) konec letošnjega januarja spisalo kar sedem agrarnih zakonov. Štiri na novo (zakone o kmetijstvu, o zdravju živali, o varni hrani in krmi ter o hrani), ob tem pa še dopolnitve in spremembe zakonov o kmetijskih zemljiščih, gozdovih in zaščiti živali. Šest jih je v javno obravnavo poslalo 27. oziroma 28. januarja, sedmega (zakon o zaščiti živali) pa 10. februarja, ker je zaradi afere kokošja farma Kavčič vanj naknadno na hitrico vneslo prepoved reje kokoši nesnic v kletkah.
Načrtovana časovnica se jim ni izšla
Vseh sedem zakonskih predlogov so pripravljalci skrivali do zadnjega. S tistimi, ki jih bodo morali izvajati, se ni MKGP niti posvetovalo niti usklajevalo. Za nameček jim je rok za oddajo pripomb v času javne obravnave sprva omejilo na trideset dni, le pri povsem novem zakonu o kmetijstvu, ki je nekakšna kmetijska ustava, je bil v začetku 45 dni. Zaradi srditega odpora je ministrica Mateja Čalušić javno obravnavo agrarnih zakonov podaljšala, ni pa sledila pozivu članov sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je njen posvetovalni organ, naj jih umakne, da jih bodo skupaj napisali na novo.
Ministrica je imela velike ambicije vse naštete zakone skozi državni zbor spraviti že junija, a ji je spodletelo pri vseh. Edini, ki so ju poslanke in poslanci doslej potrdili, sta noveli zakonov o zaščiti živali (sprejeta je bila 24. julija) in o gozdovih (zeleno luč državnega zbora je dobila 23. oktobra). Preostalih pet vladnih agrarnih zakonskih predlogov (o varni hrani in krmi, o hrani, o kmetijstvu, o kmetijskih zemljiščih in o zdravju živali) je, kot rečeno, na dnevnem redu današnje seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državni zbor pa naj bi jih potrdil še ta ali prihodnji mesec.
Slabo pripravljeni zakoni
»Pomembnost zakonodajnih predlogov, da bodo dobro napisani in pripravljeni, je neizbežna,« je v začetku tega leta poudarila kmetijska ministrica. Toda čeprav jih je koalicijski trojček (Svoboda, SD in Levica) rojeval devet mesecev, na vprašanje, ali so dobro napisani in pripravljeni, nikakor ni mogoče odgovoriti pritrdilno. Zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora je namreč pripombe k petim vladnim zakonom sestavila na 68 straneh, in to k 284 od skupno 682 členov, kar je slabih 42 odstotkov vseh.
Rdeča nit pripomb državnozborskih pravnikov je, da predlogi zakonov pomemben del materije, tudi zakonske narave, prepuščajo v urejanje podzakonskim predpisom, da so obrazložitve zakonskih rešitev v pretežni meri pomanjkljive, kar otežuje njihovo presojo, da terminologija ni poenotena, da mrgoli nejasnosti … V predlogih zakonov o hrani, o varni hrani in krmi ter o kmetijstvu celo piše, da bodo začeli veljati 1. novembra 2025, čeprav jih še ni sprejelo niti matično delovno telo DZ. ZPS je opozorila, da ta datum glede na potek zakonodajnega postopka z rokom za morebiten odložilni veto in zakonodajni referendum ne zagotavlja spoštovanja 154. člena ustave, po katerem morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Veljati začnejo, če ni določeno drugače, petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, tam pa jih lahko objavijo šele, ko jih potrdi državni zbor.
Koalicijske poslanske skupine so tako morale vložiti dopolnila, s katerimi bodo popravile tudi to nerealno časovnico uveljavitve zakonov. Na številne pripombe ZPS so se v Svobodi, SD in Levici odzvali s kar 256 dopolnili k 682 členom. To pomeni, da v petih zakonskih predlogih amandmirajo skoraj štirideset odstotkov vseh členov.
