Številni podporniki Donalda Trumpa so carine pozdravili z napovedmi o vrnitvi ameriške tekstilne industrije domov in s tem dražjih, a kakovostnejših izdelkov. Mnogi ameriški potrošniki izenačujejo izdelke iz Kitajske in drugih azijskih držav z manj kakovostnimi izdelki, ki jih proizvajajo tudi izkoriščevalska podjetja, ki v teh državah zaposlujejo poceni delovno silo.
Narejeno na Kitajskem ne pomeni slabe kvalitete
Oblikovalci iz ameriških in evropskih modnih hiš pojasnjujejo, da jim prav kitajske tovarne omogočajo izdelavo oblačil enake kakovosti in kompleksnosti kot domača podjetja. Kakovost je predvsem posledica odločitev, ki jih zaradi cene sprejmejo oblikovalci.
»Najboljši razrez blaga in šivi so danes narejeni na Kitajskem. Ta država je tehnološko tako napredna na tem področju, da je ni mogoče nadomestiti,« je konec lanskega leta za New York Times povedal Chris Gentile, lastnik butične modne hiše Pilgrim Surf + Supply iz Brooklyna.
Antonio Ciongoli, nekdanji oblikovalec prestižne ameriške znamke Ralph Lauren, je že leta 2019 je na svojem blogu zapisal: »Zelo težko je najti tovarne, ki bi izdelovale oblačila tako, kot smo jih na Kitajskem. Pet let sem v Italiji zaman poskušal najti proizvajalca enake kvalitete, kot so tisti iz Azije. Po mojem mnenju so oblačila Ralph Lauren tehnično najboljša na trgu. Ideja, da je 'narejeno v Italiji' ali 'narejeno v ZDA' nujno znak najvišje kakovosti, je – ko gre za industrijsko izdelana oblačila – mit.«
Ena tovarna ni dovolj
Kot je na omrežju X opozoril tudi strokovnjak za tekstilno industrijo Derek Guy, morajo tekstilne tovarne vnaprej investirati v stroje in izobraževanje zaposlenih za vsako krojaško tehniko. Bilo bi izjemno neučinkovito, če bi morali svoje proizvodne procese prilagajati vsakemu posameznemu kosu oblačila.
Sodobna tekstilna industrija temelji na široki mreži tovarn, ki lahko hitro in učinkovito vključijo raznolike kose v svoje proizvodne linije. Med njimi ameriška in evropska oblikovalska podjetja poiščejo tiste, ki znajo izvesti vsak nov kos brez dodatnega prilagajanja.
Prednost Kitajske je tako predvsem v tehnološki osnovi, ki je nastajala zadnjih štirideset let kot rezultat dolgoletnih vlaganj.
Zakaj so iPhoni narejeni na Kitajskem?
Podobno razmišljajo tudi v ameriški tehnološki industriji. Tim Cook, direktor Appla, katerega izdelke večinoma proizvajajo na Kitajskem, je na poslovni konferenci revije Fortune lani povedal: »Obstaja nerazumevanje glede Kitajske. Dovolite mi, da izrazim svoje mnenje. Splošno razširjeno prepričanje je, da podjetja prihajajo na Kitajsko zaradi nizkih stroškov dela. Ne vem, kam točno hodijo, ampak Kitajska že dolgo ni več država z nizkimi stroški dela. Glavni razlog je znanje – količina in vrsta znanja, zbrana na enem mestu.«
Cook je posebej izpostavil kitajsko prednost na področju orodjarstva: »Znanje na tem področju je na Kitajskem izjemno razvito. V ZDA bi morda komaj napolnili konferenčno sobo z orodjarskimi inženirji. Na Kitajskem pa bi lahko napolnili več nogometnih stadionov.«
Tovarne, polne šivilj, že zapustile Kitajsko
Manj avtomatizirana in bolj delovno intenzivna industrija se je že pred leti začela seliti iz Kitajske v druge azijske države. Med novimi carinami, ki jih je prejšnji teden napovedal Donald Trump, izstopajo visoke dajatve za revnejše države južne in jugovzhodne Azije: Indonezija 32 %, Kambodža 49 %, Bangladeš 37 %, Šrilanka 44 % in Vietnam kar 46 %.To so države, ki imajo visok trgovinski presežek z ZDA. Prav ta presežek je bil osnova za izračun carin.
Te države imajo sicer pogosto primanjkljaj v celotni trgovini, kar je običajno za revnejše države s številnim prebivalstvom, ki morajo uvažati veliko hrane in energije. A z ZDA imajo presežek, saj v teh državah deluje veliko tekstilnih tovarn, ki izvažajo v ZDA, medtem ko same ne uvažajo ameriških izdelkov, saj so ti predragi. Največji izvoz namreč ZDA ustvarijo na področju letal, letalskih motorjev in finančnih storitev.
Oblačila veliko cenejša kot nekoč
S to selitvijo proizvodnje so se oblačila za ameriške kupce močno pocenila. Danes ameriška gospodinjstva za oblačila porabijo bistveno manj kot nekoč, a kupijo precej več. V letu 1960 so v povprečju porabila (upoštevajoč inflacijo) več kot 4.000 evrov, danes pa le še okoli 1.800.
Kaj lahko doseže Trump?
Trump želi s carinami uravnotežiti ameriško trgovino. Trgovinski primanjkljaj vidi kot škodljiv in nepravičen ter verjame, da bo selitev industrije nazaj v ZDA ustvarila nova delovna mesta. Pri tem se ne želi zanašati tudi na državno industrijsko politiko, kar je poskušal njegovo predhodnik Joe Biden.
Uspeh ameriških carin pri povečanju domače industrije bo zato odvisen od tega, kolikšen delež konkurenčne prednosti držav z visokim presežkom temelji na nizkih plačah in kako tehnološko prilagodljive so lahko ZDA.
