Potem ko je Bruselj Sloveniji maja letos napovedal 1,2-odstotno gospodarsko rast, ji zdaj napoveduje 1,3-odstotno rast. Za prihodnje leto ji napoveduje dvoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko ji je maja v spomladanski napovedi 2,2-odstotno. V letu 2025 se bo po napovedih Bruslja slovensko gospodarstvo še okrepilo, gospodarska rast naj bi znašala 2,7 odstotka.
Napovedi za vsa tri leta so precej nad povprečjem območja z evrom in EU. Za evrsko območje Bruselj za letos napoveduje 0,6-odstotno rast BDP, za 2024 1,2-odstotno, za 2025 pa 1,6-odstotno. Za EU pa za leto 2023 napoveduje 0,6-odstotno rast BDP, za 2024 1,3-odstotno, za 2025 pa 1,7-odstotno.
Avgustovske poplave upočasnile konsolidacijo javnih financ v Sloveniji.
Bruselj je v današnji napovedi ocenil tudi vpliv avgustovskih poplav na slovensko gospodarstvo, ki so povzročile za okoli pet odstotkov BDP neposredne škode. Poplave so po mnenju komisije eden od dejavnikov, ki so vodili k rahlemu krčenju gospodarstva v tretjem četrtletju. Neposreden vpliv poplav na proizvodnjo in zagotavljanje storitev bo sicer omejen. Na drugi strani pa bodo popravila in obnovitvena dela spodbujala domače povpraševanje in s tem porabo v prihodnjih četrtletjih.
K pospešitvi rasti slovenskega gospodarstva v prihodnjih dveh letih bo med drugim prispevala ponovna rast zasebne potrošnje po premoru v letošnjem letu. Okrepil se bo tudi izvoz, pri čemer pa se bo sorazmerno povečeval tudi uvoz, tako da bo prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti ostal majhen.
Naložbe se bodo še naprej hitro povečevale, k čemur bo prispevalo predvsem gradbeništvo, v letu 2025 pa tudi naložbe v stroje in opremo, namenjene povečanju produktivnosti.
V Bruslju ob tem ugotavljajo, da so poplave upočasnile konsolidacijo slovenskih javnih financ. Letos bo tako javnofinančni primanjkljaj znašal 3,7 odstotka BDP, kar pripisujejo enkratnim izdatkom za obnovo po poplavah, šibki gospodarski rasti in ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov.
Primanjkljaj se bo v prihodnjih dveh letih znižal na 3,3 odstotka oziroma na 2,9 odstotka BDP. Še naprej se bo po pričakovanjih zniževal tudi javni dolg. Potem ko je lani znašal 72,3 odstotka BDP, naj bi se letos znižal na 69,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa na 68,4 oziroma 67,9 odstotka BDP.
Napoved inflacije, ki je še v prvem četrtletju letošnjega leta znašala 9,9 odstotka, v tretjem pa je padla na 6,3 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo nekoliko zvišala. Za letos ji je namreč maja napovedala sedemodstotno inflacijo, zdaj pa ji napoveduje 7,5-odstotno. Za prihodnje leto je komisija napoved inflacije zvišala s 3,8 na 3,9 odstotka. V letu 2025 naj bi inflacija v Sloveniji znašala 2,4 odstotka.
Septembra v poletni gospodarski napovedi je komisija objavila zgolj podatke za EU, evrsko območje in nekatere članice, med njimi ni bilo Slovenije.
Napoved gospodarske rasti za EU in evrsko območje za 2023 znižana z 0,8 na 0,6 odstotka
Evropska komisija je danes napoved gospodarske rasti EU in evrskega območja še dodatno znižala, in sicer z 0,8 na 0,6 odstotka. Rahlo je znižala tudi napoved za 2024, za EU z 1,4 na 1,3 odstotka, za območje z evrom pa z 1,3 na 1,2 odstotka.
»Po precejšnji okrepitvi po pandemiji v letih 2021 in 2022 je gospodarstvo EU izgubilo zagon. Letošnje leto je torej težko tudi za gospodarstvo,« je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Bruto domači proizvod se je v prvih treh četrtletjih realno zgolj nekoliko povečal, v prihodnjih četrtletjih pa se bo rast po pričakovanjih rahlo okrepila.
Evropska komisija je tako za EU kot tudi za evrsko območje napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v primerjavi s septembrom za letos znižala z 0,8 na 0,6 odstotka. Za prihodnje leto jo je za EU znižala z 1,4 na 1,3 odstotka, za evrsko območje pa z 1,3 na 1,2 odstotka.
Inflacija se bo po napovedih Bruslja še naprej zniževala, vendar nekoliko počasneje, kot so napovedovali v poletni napovedi, objavljeni pred dvema mesecema. Za EU so napoved za letos ohranili pri 6,5 odstotka. Za prihodnje leto so septembra napovedali 3,2 odstotno inflacijo, zdaj pa napovedujejo 3,5-odstotno. Leta 2025 bo glede na trenutne napovedi znašala 2,4 odstotka.
Napoved inflacije za letos so ohranili tudi za evrsko območje, znašala naj bi 5,6 odstotka. Za leto 2024 so napoved zvišali z 2,9 na 3,2 odstotka. V letu 2025 pa naj bi v območju z evrom inflacija znašala 2,2 odstotka.
Slovenija septembra z eno najvišjih mesečnih rasti industrijske proizvodnje v EU
Industrijska proizvodnja v območju z evrom je septembra na mesečni ravni upadla za 1,1 odstotka, v EU pa za 0,9 odstotka. V medletni primerjavi je bila padec 6,9- in 6,1-odstoten. Slovenija je na mesečni ravni z nekaj več kot štirimi odstotki zabeležila drugo najvišjo rast med državami članicami.
Podatki o industrijski proizvodnji za september so tako slabši kot za avgust, ko je po revidiranih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat industrijska proizvodnja glede na mesec prej tako v območju z evrom kot v EU zrasla za po 0,6 odstotka.
Septembra je na mesečni ravni v območju z evrom proizvodnja trajnih dobrin in netrajnih dobrin upadla za po 2,1 odstotka, proizvodnja energije za 1,3 odstotka in dobrin za vmesno porabo za 0,3 odstotka. Proizvodnja investicijskih dobrin je medtem porasla za 0,3 odstotka. V EU je bila proizvodnja trajnih dobrin manjša za 2,4 odstotka, netrajnih dobrin za 1,2 odstotka, energije za 1,0 odstotka in dobrin za vmesno porabo za 0,2 odstotka. Proizvodnja investicijskih dobrin se je povečala za 0,4 odstotka.
Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, je največji mesečni padec beležila Belgija (-3,2 odstotka), sledile so Portugalska (-3,0 odstotka) ter Estonija in Irska (po -2,9 odstotka). Največjo rast pa so imele Hrvaška (+4,3 odstotka), Slovenija (+4,1 odstotka) in Madžarska (+1,3 odstotka).
Glede na september lani pa je v območju z evro proizvodnja investicijskih dobrin zmanjšala za 9,5 odstotka, trajnih dobrin za 8,1 odstotka, netrajnih potrošnih dobrih za 6,7 odstotka, energije za 5,8 odstotka in dobrin za vmesno porabo za 4,5 odstotka. V EU je septembra v medletni primerjavi proizvodnja trajnih dobrin padla za 8,9 odstotka, investicijskih dobrin za 8,1 odstotka, energije za 5,5 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 5,0 odstotka in netrajnih potrošnih za 4,3 odstotka.
Med članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so imele največji padec Irska (-27,2 odstotka), Belgija (-14,0 odstotka) in Estonija (-12,5 odstotka). Rast so beležile Danska (+2,8 odstotka), Grčija (+2,1 odstotka), Hrvaška (+1,6 odstotka) in Malta (+0,4 odstotka). Slovenija je v medletni primerjavi beležila 6,1-odstotni padec industrijske proizvodnje.
Območje evra septembra s padcem izvoza in uvoza
Območje z evrom je septembra zabeležilo medletni padec izvoza za 9,3 odstotka na 235,8 milijarde evrov in uvoza za 23,9 odstotka na 225,8 milijarde evrov, kaže danes objavljena prva ocena Eurostata. Evrske države so septembra tako sklenile z 10,0 milijarde evrov presežka v zunanji trgovini z blagom; lani s 36,6 milijarde evrov primanjkljaja. Trgovina med članicami območja evra je v devetem mesecu v medletni primerjavi nazadovala za 15,5 odstotka na 217,3 milijarde evrov.
Med začetkom januarja in koncem septembra je izvoz območja evra v primerjavi z enakim obdobjem lani ostal stabilen pri 2119,5 milijarde evrov, medtem ko je uvoz upadel za 12,2 odstotka na 2103,2 milijarde evrov. Presežek je tako dosegel 16,3 milijarde evrov. V enakem obdobju lani je bilo govora o presežku v višini 278,3 milijarde evrov. Trgovina med državami z evrom se je v tem obdobju skrčila za 3,8 odstotka na 1989,3 milijarde evrov.
V celotni EU je izvoz septembra v medletni primerjavi nazadoval za 9,7 odstotka na 209,7 milijarde evrov, uvoz pa za 27,6 odstotka na 202,5 milijarde evrov. Povezava je tako zabeležila zunanjetrgovinski presežek v višini 7,1 milijarde evrov, medtem ko je imela septembra lani primanjkljaj v višini 47,4 milijarde evrov. Članice EU so septembra med sabo opravile za 341,9 milijarde evrov trgovine, kar je 12,7 odstotka manj kot v enakem mesecu lani.
V devetmesečju je izvoz iz EU medletno porasel za 0,7 odstotka na 1901,3 milijarde evrov, uvoz pa upadel za 15,2 odstotka na 1905,0 milijarde evrov. EU je tako v trgovini s preostalim svetom ustvarila 3,7 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 358,7 milijarde evrov. Notranje trgovanje v EU se je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 2,2 odstotka na 3091,2 milijarde evrov.
Septembra se je izvoz v medletni primerjavi zmanjšal v vseh članicah EU, razen na Cipru, kjer je napredoval za 54,5 odstotka. Največji padec so imele Latvija (-27,9 odstotka), Hrvaška (-24,8 odstotka), Estonija (-24,5 odstotka), Litva (-22,1 odstotka) in Belgija (-21,6 odstotka). Z nekaj manj kot 20 odstotki je bil padec precejšen tudi v Sloveniji.
Tudi uvoz se je zmanjšal v vseh državah članicah, razen na Cipru (+30,8 odstotka) in Sloveniji (+0,4 odstotka). Najbolj je šel navzdol v Litvi (-29,3 odstotka), Belgiji (-24,5 odstotka), na Madžarskem (-22,3 odstotka), v Estoniji (-21,6 odstotka), Bolgariji (-21,2 odstotka), na Finskem (-21,0 odstotka), Nizozemskem (-20,6 odstotka) in v Italiji (-20,5 odstotka).
