Zadnji podatki po navedbah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija kažejo, da je bila gospodarska aktivnost v EU v prvi polovici leta 2023 zadržana. Šibko domače povpraševanje, predvsem pa potrošnja, kaže na to, da imajo visoke in še vedno naraščajoče cene blaga in storitev za potrošnike večji vpliv, kot je kazala spomladanska napoved.

To se dogaja kljub padanju cen energentov in izredno močnemu trgu dela, povečevanju zaposlenosti in zviševanju plač.

Evropska komisija za letos EU napoveduje 0,8-odstotno gospodarsko rast, potem ko je maja napovedovala enoodstotno. Napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki ima 20 članic, pa je znižala z 1,1 na 0,8 odstotka.

Upočasnjevanje gospodarske rasti je pričakovati tudi v prihodnjih mesecih, rast BDP pa bo šibkejša tudi v prihodnjem letu, vendar pa vseeno nekoliko večja.

Komisija je v primerjavi z majem napoved rasti BDP za EU znižala z 1,7 na 1,4 odstotka, za območje z evrom pa z 1,6 na 1,3 odstotka.

Glede inflacijskih gibanj v Bruslju napovedujejo, da se bo inflacija še naprej zniževala. V EU bo letos po napovedih Bruslja znašala 6,5 odstotka, kar je 0,2 odstotni točki manj, kot so napovedali maja. Za prihodnje leto so medtem napoved inflacije za EU zvišali s 3,1 na 3,2 odstotka.

V evrskem območju pa bo inflacija letos znašala 5,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,9 odstotka, napovedujejo v Bruslju. V spomladanski napovedi so za letos napovedali 5,8-odstotno inflacijo, za leto 2024 pa 2,8-odstotno.

Cene energentov bodo v preostanku letošnjega leta še naprej padale, a počasneje, poudarjajo v Bruslju. V prihodnjem letu na naj bi spet nekoliko narasle, predvsem kot posledica višjih cen nafte. Še naprej se bo umirjala tudi inflacija cen storitev, med drugim kot posledica zaostrovanja monetarne politike.

Na komisiji pojasnjujejo, da ruska agresija na Ukrajino in druge geopolitične napetosti še naprej predstavljajo vir negotovosti. Zaostrovanje denarne politike pa bi lahko na gospodarsko aktivnost vplivala bolj od pričakovanj, a bi lahko vodilo tudi v hitrejše zniževanje inflacije. Na napovedi vplivajo tudi vse večja tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ki so se pokazale v poletnih požarih in tudi poplavah.