Dogajanja v KDD – Centralni klirinško depotni družbi, ki so pod drobnogledom treh regulatorjev, Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Banke Slovenije in Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), močno skrbijo tamkajšnje zaposlene. Potem ko so slednji maja seznanili AVK, da naj bi podjetje Goldinar v lasti Srečka Kende, nekdanjega dolgoletnega prvega finančnika in člana uprave Istrabenza, s povezanimi osebami pridobilo nadzor v KDD, kar je Kenda za Dnevnik zanikal, so sredi junija varuha trga seznanili z novimi dejstvi, ki so jih šokirala.
»Družba Budapesti Értéktözsde (budimpeštanska borza, BSE) je – sledeč pridobljenim dokumentom – predlagala izvedbo postopka za pridobitev poslovnega deleža v KDD. Ne predstavljamo si, da bi AVK v okolju enotnega evropskega trga diskriminatorno obravnavala pridobitev kontrole nad KDD s strani domačih subjektov ter s strani subjektov iz drugih držav članic EU,« so v pismu AVK, z vsebino katerega smo se seznanili v uredništvu Dnevnika, poudarili zaposleni. Po neuradnih podatkih so se v KDD seznanili z vsebino dopisa BSE, ki so ga Madžari domnevno naslovili na Goldinar oziroma Kendo o načrtovanem poteku prevzemnih aktivnosti. Dopis je vključeval izvedbo skrbnega pregleda, oceno vrednosti KDD in prevzemno ponudbo.
Na vprašanje, ali se z BSE dogovarja o prodaji lastniškega deleža v KDD, Kenda ni odgovoril. In kako v KDD komentirajo načrtovani prevzem? »Prizadevamo si za krepitev poslovnih vezi z drugimi evropskimi centralnimi depotnimi družbami, s katerimi tesno sodelujemo tudi v okviru stanovskega združenja ECSDA. Če in ko prizadevanja za krepitev poslovnih vezi prerastejo v prizadevanja za krepitev lastniških vezi, pa to v prvi vrsti postane vprašanje za družbenike in ne za ciljno družbo,« so odgovorili v KDD.
Zahteve po preveritvi domnevne koncentracije
Po opozorilih zaposlenih bi morebitna odločitev, da AVK obstoječe koncentracije v KDD ne preveri, zagotovo »vzpostavila precedens, da tovrstne koncentracije ne boste preverjali niti v primeru vzpostavitve kontrole oziroma koncentracije s strani BSE. Drugačna obravnava koncentracije glede na poreklo koncentratorja bi pomenila kršitev pravil enotnega evropskega trga. Pričakujemo, da boste družbo Goldinar oziroma vse v obstoječi koncentraciji udeležene osebe nemudoma pozvali k priglasitvi koncentracije, da se na ta način slovenski trg izogne negativnim posledicam, ki bi jih opustitev takšnega ravnanja predstavljala z vidika nadaljnjih razpolaganj oziroma nadaljnjega prerazporejanja koncentracije na trgu EU,« so zaposleni opozorili AVK.
Po izstopu z državo povezanih Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe in Triglav Skladov (v lasti Zavarovalnice Triglav), ki so obvladovali 36,35-odstotni lastniški delež, iz lastništva so družbeniki KDD postali izključno zasebni lastniki. Z 41,5-odstotnim lastniškim deležem je danes največji družbenik KDD Kendovo podjetje Goldinar, s 35,72-odstotnim deležem pa mu sledi podjetje Zonti.
Potem ko je bilo spomladi vodstvo KDD seznanjeno, da ima Goldinar nakupno opcijo za podjetje Zonti in da jo je prenesel na podjetje Zorn Plus v lasti Otmarja Zorna, je to po naših podatkih podkrepilo domnevo uprave, da naj bi imel Goldinar kontrolo nad KDD, torej da obvladuje več kot 50-odstotni lastniški delež, za kar pa ni pridobil dovoljenja ATVP. Kenda je zatrdil, da nikoli ni obvladoval več kot polovičnega lastniškega deleža KDD, zato dovoljenja ni potreboval.
Sprememba kontrole v KDD, tako zaposleni, je nastopila, ker zasebno lastništvo ni ostalo razpršeno med nekontrolne družbenike, temveč se je koncentriralo pri enem ali več medsebojno povezanih družbenikih. Kot so predstavniki zaposlenih pojasnili AVK, je po mednarodnih standardih IFRS 10 (International Financial Reporting Standards – Consolidated Financial Statements) že obstoj nakupne opcije družbe Goldinar dokaz kontrole nad ciljno družbo. »Toliko bolj je kontrola oziroma koncentracija izkazana v obstoječem primeru, ko opcija ne le obstaja, temveč so bili storjeni resni koraki za njeno uresničitev,« so poudarili zaposleni, ki si ne predstavljajo, da sprememba tržne kontrole oziroma nastop koncentracije v tako pomembnem sektorju, kot je opravljanje poravnave poslov z vrednostnimi papirji in vodenje računov vrednostnih papirjev na najvišji stopnji, ne bi bila vredna pozornosti AVK.
Možen odvzem dovoljenja
Po prepričanju zaposlenih je KDD tržna institucija, zato je izpostavljena konkurenci drugih centralnih depotnih družb: »Te niso pridobile le dovoljenja za opravljanje tovrstnih storitev na celotnem evropskem trgu, temveč so celo priglasile izrecno namero, da tovrstne storitve opravljajo prav na slovenskem trgu oziroma za slovenske izdajatelje. Med njimi sta belgijska Euroclear Bank in CIK, francoski Euroclear France, nizozemski Euroclear Nederland in luksemburški Clearstream Banking.« Zato je po prepričanju zaposlenih nevzdržno stališče, da bi KDD za storitve, ki jih opravlja, uživala kakršen koli zakonski ali dejanski »monopol« na slovenskem trgu. »Takšno stališče bi vplivalo vsaj na pravni položaj in pravne interese naštetih evropskih centralnih depotnih družb, če že ne na pravni položaj in interese vseh centralnih depotnih družb, ki opravljajo istovrstne storitve na enotnem evropskem trgu,« so zaposleni opozorili AVK. Kot so pojasnili na AVK, so »z zadevo seznanjeni, vendar v tem trenutku ne morejo komentirati ali posredovati več informacij«.
Poročali smo že, da je med lastniki in vodstvom KDD prišlo do spora, na podlagi katerega je vodstvo KDD na nedavni skupščini poskrbelo za odvzem glasovalnih pravic lastnikom, ki obvladujejo približno 90-odstotni lastniški delež, na čelu s podjetjem Goldinar. Razlog za to je, da je vodstvo KDD ugotovilo, da naj bi Goldinar obvladoval kontrolni lastniški delež, ne da bi za to pridobil dovoljenje ATVP. Kenda je prepričan, da za »odvzem glasovalnih pravic veliki večini družbenikov (glasovalo je lahko približno osem odstotkov kapitala!) ni bilo nobenih pravnih podlag«. Na ATVP, kjer preiskujejo dogajanja v KDD, morajo po zakonu varovati zaupne podatke, zato informacij o postopkih nadzora, ki še potekajo, ne morejo posredovati. Skrajni ukrep, ki bi lahko doletel KDD, je odvzem dovoljenja za opravljanje storitev centralne depotne družbe, ki ga je KDD na podlagi evropske uredbe prejela leta 2019.
