V preteklem tednu so vrednosti ameriških delnic v povprečju upadle, predvsem zaradi uvedbe novih carin s strani Trumpove administracije, naraščajočih inflacijskih pritiskov in splošne negotovosti glede prihodnjih gospodarskih ukrepov v ZDA. Trump je namreč pretekli teden napovedal 25-odstotne uvozne carine na vse avtomobile, ki niso proizvedeni v ZDA. S tem želi podjetja spodbuditi k preselitvi proizvodnje avtomobilov v ZDA in tako okrepiti domače gospodarstvo. A vlagatelji carinam načeloma niso naklonjeni, saj običajno povzročijo ravno nasprotni učinek – povečanje cen proizvodov in upad proizvodnje. Največ avtomobilov v ZDA sicer prihaja iz Mehike, sledijo Japonska, Kanada, Južna Koreja in Nemčija.
Dodatno negativen signal je predstavljala objava inflacijskih podatkov. Februarska letna stopnja inflacije je znašala 2,5 %, osnovna inflacija (brez hrane in energije) pa je poskočila z 2,7 % na 2,8 %, kar je precej nad ciljno vrednostjo ameriške centralne banke (2 %). Čeprav trg trenutno še vedno pričakuje, da bo Fed letos dvakrat znižal obrestno mero, bi lahko nadaljnji inflacijski pritiski omejili obseg znižanj. To bi lahko predstavljalo težavo za ameriško administracijo, saj letos zapade velik del državnega dolga, ki ga bo treba refinancirati, visoke obrestne mere pa pomenijo tudi višje stroške zadolževanja.
Tudi objava indeksa potrošniškega zaupanja, ki ga izračunava Conference Board, ni prinesla optimizma. Marca je indeks padel za 7,2 točke na 92,9, indeks pričakovanj potrošnikov pa se je znižal celo za 9,6 točke, na 65,2, kar je najnižja vrednost v zadnjih 12 letih. Vrednosti pod 80 pogosto nakazujejo bližajočo se recesijo. Na težave v proizvodnem sektorju je opozoril tudi padec indeksa PMI, ki ga izračunava S&P Global – z 52,7 na 49,8. Vrednosti pod 50 pomenijo krčenje proizvodne dejavnosti. Po drugi strani pa je storitveni sektor pokazal več vitalnosti; indeks PMI je dosegel trimesečni vrh pri 54,3.
Tudi evropski borzni indeksi so pretekli teden končali v negativnem območju. Glavni razlog ostajajo ameriške carine na avtomobile, saj ZDA predstavljajo ključen izvozni trg za evropsko avtomobilsko industrijo. Negotovost dodatno poglablja nejasna smer gospodarskih politik največje evropske trgovinske partnerice – ZDA. Po drugi strani pa so nekateri makroekonomski podatki v Evropi vendarle spodbudni. PMI-indeks proizvodnje v območju evra je marca zrasel na 48,7, kar je najvišja raven v zadnjih 26 mesecih in tretji zaporedni mesec rasti. V Nemčiji so podjetja izrazila večji optimizem, kar se odraža v izboljšanju indeksa poslovne klime, ki ga izračunava inštitut Ifo – ta je narasel z 85,3 na 86,7.
Ameriške carine na avtomobile so prizadele tudi Japonsko, saj približno tretjina izvoza avtomobilov konča v ZDA. Odzval se je tudi japonski premier Ishiba, ki je opozoril, da bo vpliv teh carin na gospodarstvo zelo velik in da že išče diplomatsko rešitev z Američani z namenom znižanja ali odprave carin na avtomobile. Naraščajo tudi inflacijski pritiski, saj je osnovna inflacija v Tokiu in okolici zrasla na 2,4 %, kar je več od pričakovanj, zaradi česar je verjetnost ponovnega dviga obrestne mere še večja.
Vlagatelji v zlato so imeli pretekli teden več razlogov za zadovoljstvo, saj je cena zlata v petek dosegla rekordno vrednost. Zlato tradicionalno velja za varno zatočišče v času negotovosti, zato ne preseneča, da se povpraševanje po njem povečuje. Zaostrovanje geopolitičnih napetosti, grožnja nove trgovinske vojne med ZDA in preostalim svetom ter vztrajni inflacijski pritiski namreč vnašajo nemir med vlagatelji. Politična retorika Donalda Trumpa glede novih carin dodatno spodbuja umik vlagateljev iz tveganih naložb v bolj defenzivne instrumente, kot je zlato.
