V bližnji soseščini lahko vidimo, kako deluje prosti trg z naftnimi derivati v praksi. V Italiji in Avstriji črpalkarji svobodno oblikujejo cene. Ker jih pogosto spreminjajo, nekateri celo vsakodnevno, je iskanje najugodnejšega ponudnika zahtevno. V pomoč so spletne aplikacije, v katere aktualne cene goriv vpisujejo uporabnice in uporabniki.

Na Koroškem je bencin bistveno cenejši kot na Tirolskem

Avstrijska spletna stran spritpreisrechner.at razkriva, da je liter neosvinčenega bencina včeraj v Celovcu stal od 1,663 do 1,779 evra. Bistveno dražje je bilo gorivo v Innsbrucku na Tirolskem, tam so se cene gibale od 1,844 do 1,879 evra. Podobno raznolike so cene tudi v Italiji. Po podatkih aplikacije prezzi benzina se je cena 95-oktanskega bencina v Gorici včeraj gibala od 1,719 do 1,869 evra za liter. V mestu Reggio Calabria na jugu Apeninskega polotoka je bil cenovni razpon še večji, in sicer je gorivo stalo od 1,649 do 1,849 evra za liter.

»To je zagotovo dober znak, da konkurenca deluje tako navznoter kot navzven,« podatke komentira ekonomist Bogomir Kovač. Povsem drugačno je stanje v Sloveniji. »Pri nas je bila deregulacija cen nesmiselna, saj imamo pravzaprav le dva velika ponudnika. V takšnih razmerah tržne konkurence ne more biti,« opozarja Kovač. Ko država enkrat dopusti oligopol dveh igralcev, je le še korak do tega, da se bosta bolj ali manj prikrito dogovarjala o ceni. »V poslovnem svetu bi bilo drugačno ravnanje nerealno. Tihega kartelnega sporazumevanja seveda ne bo nihče priznal,« je razložil Kovač.

Ponovni uvedbi svobodnega oblikovanja cen je 1. maja sledilo skoraj enotno zvišanje cen goriv na bencinskih črpalkah. Za liter 95-oktanskega bencina je treba odšteti od 1,617 do 1,619 evra (ob avtocestah od 1,682 do 1,697 evra), za liter dizla pa od 1,816 do 1,824 evra (na avtocestah od 1,876 do 1,889 evra). Na to, da trg naftnih derivatov pri nas ne deluje, je opozoril tudi Robert Golob. »Sam pa lahko opazim eno stvar, in to so tudi naši pravniki pogledali – da v zadnjih podražitvah lahko opazimo sume kartelnega dogovarjanja,« je dodal in pozval agencijo za varstvo konkurence k analizi razmer.

Če ni konkurence, niti ni potrebe po dogovarjanju

V Petrolu so zanikali usklajevanje cen z drugimi ponudniki in spomnili na ugotovitve agencije za varstvo konkurence, ki je decembra lani objavila poročilo o raziskavi trga pogonskih goriv. Agencija je tedaj ugotovila, da ponudnikom neposredno ni mogoče pripisati protikonkurenčnega delovanja oziroma kršenja zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Agencija je tudi ugotovila, da cene po deregulaciji med ponudniki niso bile vedno enake, so pa bili zaznani pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki.

Agencija je v letošnji raziskavi potrdila pet let stara spoznanja, in sicer da je trg pogonskih goriv visoko koncentriran, vstop novih ponudnikov pa malo verjeten. Kakšnega posebnega sporazuma, ki bi jim zagotavljal usklajeno delovanje, ponudniki zato niti ne potrebujejo. Ugotovila je še, da je večina ponudnikov po deregulaciji zvišala marže.

Kaj so bili (strokovni) argumenti za deregulacijo cen?

Strokovno podlago za liberalizacijo trga so leta 2015 spisali ekonomisti Sašo Polanec, Igor Masten in Aljoša Feldin. V svoji analizi vpliva deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike, ki so jo spisali na predlog Trgovinske zbornice Slovenije, so med drugim ocenili, da v Sloveniji ni tveganj, zaradi katerih bi prevladujoči položaj dveh ponudnikov onemogočil konkurenčne razmere na liberaliziranem tržišču. Dvig cen goriv ob deregulaciji trga naftnih derivatov bo majhen, manj kot tri cente na liter, so tedaj napovedovali. Posegi v marže bodo imeli neznaten učinek, potrošniki jih v bistvu ne bodo bistveno opazili.

»Naše tedanje napovedi so se izkazale kot pravilne,« danes pravi profesor Igor Masten. »Nič od tega, kar smo napovedali, ni bilo v neskladju z dejanskim dogajanjem, saj so bile pred liberalizacijo cen trgovske marže pod ravnmi držav EU, obenem dodatno obremenjene s stroški dodajanja biogoriv, zato je bila prilagoditev navzgor pričakovana. Trgovci si lahko konkurirajo le v okviru svoje marže, poglavitni cenovni pritiski so vedno prihajali s strani svetovnih cen nafte in davkov.«

Tudi v današnjih razmerah zagovarja deregulacijo cen. »Seveda, prosto gibanje cen je standard na trgih Evropske unije.« V sklepu omenjene študije so avtorji izpostavili, da je liberalizacija cen potreben, vendar ne zadosten pogoj za vzpostavitev konkurenčnih razmer na trgu. »Ključna je sprostitev vstopnih omejitev na trg. In ta pogoj ni bil nikoli efektivno izpolnjen,« poudarja Masten.

»Liberaliziran trg pogonskih goriv pri nas povzroča več škode kot koristi,« nasprotno meni Kovač. »Tragičnost napačnega pristopa se je dokazala prav zdaj. Zato Golobova vlada pravzaprav ne bo imela druge možnosti, kot da ponovno uvede reguliranje cen.«