Stanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji je konec lanskega leta znašalo 23 milijard evrov, kar je bilo za 3,4 odstotka več kot leto pred tem, je razvidno iz objavljene publikacije Banke Slovenije o neposrednih naložbah za lansko leto. Po podatkih iz zadnje publikacije centralne banke o ekonomskih odnosih s tujino je konec letošnjega septembra stanje tujih naložb v Sloveniji znašalo 1,3 milijarde evrov, kar je bilo 16 odstotkov oziroma 181 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.
Podatki zadnjega poročila konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) kažejo, da so se lani svetovni tokovi tujih neposrednih naložb nominalno povečali za štiri odstotke, kar je bilo posledica tako imenovanih posredniških tokov (podjetje iz države A najprej sredstva nakaže v državo B, na primer v Luksemburg in na Nizozemsko, nato pa se iz teh držav nakažejo v državo C, kjer je načrtovana naložba), brez teh tokov pa so se dejansko znižali za 11 odstotkov, na okoli 1500 milijard dolarjev.
Pri privabljanju neposrednih tujih naložb Slovenija zaostaja za številnimi primerljivimi državami. Po podatkih Banke Slovenije je delež tujih investicij v Sloveniji konec leta 2024 znašal 34,4 odstotka BDP, kar je bilo malenkost manj kot leto pred tem. Na Hrvaškem je delež tujih naložb v BDP znašal 66,1 odstotka, na Češkem pa 62,6 odstotka, s čimer sta ti dve državi izrazito presegli delež Slovenije, bistveno več tujih naložb pa imajo tudi na Madžarskem, v Avstriji in na Slovaškem.
Odsotnost atraktivnih prevzemnih tarč
Po pojasnilih rednega profesorja z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Črta Kostevca smo v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zamudili priložnost za vlaganja iz tujine. »Pomemben razlog za to je bil v tem, da se je v Sloveniji privatizacija odvijala počasneje kot v nekaterih drugih državah. Do prevzemov nekaterih podjetij je sicer prišlo, ne pa v tolikšnem obsegu kot na Madžarskem, Češkem, Slovaškem … Zaradi majhnosti Slovenija ni niti imela velikih atraktivnih prevzemnih tarč,« je dejal Kostevc in izpostavil, da Slovenija nikoli ni imela uspešne, sistematične politike privabljanja tujih investitorjev, ampak so se odvili le posamični posli.
Ker je Slovenija majhna, je nadaljeval Kostevc, se zaradi velikosti trga tuja podjetja ne odločajo za naložbe v državi. In ker so stroški dela visoki, Slovenija pri privabljanju tujih naložb ni konkurenčna vzhodnoevropskim državam. »Če želimo privabiti več tujih naložb z visoko dodano vrednostjo, je s tem povezan visokokvalificiran kader, za katerega so plače visoko obremenjene. Ko na primer nemško podjetje išče prostor za novo naložbo, bi se lahko vprašalo, kaj Slovenija, ob visokih plačah, nudi, da bi bilo smiselno v njo vlagati. Nič posebnega ne ponuja. Zato se raje odločijo za investicije v Srbiji ali pa v Romuniji in Bolgariji, če jim oznaka na izdelkih 'made in EU' veliko pomeni,« je povedal Kostevc. Slovenija ne predstavlja izhodišča niti za dostop do drugih, bližnjih trgov. »V Sloveniji nismo sposobni izvesti velikih projektov, predvsem zaradi omejenosti delovne sile. To pomeni, da so projekti težko izvedljivi z vidika ekonomije obsega, saj bi morala tuja podjetja zaposlene pripeljati od drugod, zato se marsikatero podjetje raje odloči za investiranje kje drugje,« je opozoril Kostevc.
Po njegovih besedah je Slovenija v preteklosti uspela privabiti tako imenovane nišne tuje naložbe, za katere so bila pomembna obstoječa znanja, bližina dobaviteljev in to, da jim je država ponudila ugodne pogoje – ali zemljišča ali subvencije. »Države naložbe iz tujine pogosto privabljajo s spodbudami, praksa pa je tudi, da se s subvencijami poskuša zadržati obstoječe vlagatelje. Zato je država zdaj Revozu za novo naložbo v proizvodnjo električnih vozil primaknila nekaj sredstev,« je dejal Kostevc. Po njegovem mnenju bi se moral pripraviti sistemski načrt o tem, katera vlaganja bo država spodbujala, nato pa bi jih ciljno podpirali: »Smiselne bi bile tuje naložbe v obnovljive vire, v robotiko, v industrije, v katerih bo prisotna umetna inteligenca.«
Izpostavili prednosti umetne inteligence
Center za mednarodne odnose, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede (FDV), v sodelovanju z javno agencijo Spirit vsaki dve leti pripravi analizo o poslovnem okolju v Sloveniji, pri čemer anketira tuje investitorje v Sloveniji. Kot je povedala ena od avtoric te analize, dr. Andreja Jaklič, sicer redna profesorica na FDV, so tuja podjetja – ki so bila prisotna na slovenskem trgu proti koncu lanskega leta – tako za Slovenijo kot za druge države iz centralne in vzhodne Evrope pri vlaganjih izpostavila prednosti, ki jih ponuja umetna inteligenca. »Slovenska podjetja se uvrščajo med zgodnje uporabnike umetne inteligence, ki se hitro vpeljuje v poslovanje podjetij in pospešujejo poslovne procese.« Poleg tega bi bilo po mnenju Andreje Jaklič smiselno privabljati naložbe visokotehnoloških podjetij, ki se ukvarjajo z robotiko in farmacijo. »V zadnjem času so tuje neposredne naložbe večje, koncentrirane in dobro premišljene, zato je pomembno, da je poslovno okolje stabilno. Investitorji se odločajo za naložbo v tistih državah, za katere menijo, da imajo ustreznega sogovornika in da se bo načrtovan razvoj odvijal po zastavljenih poteh, v smislu stabilnega gospodarstva,« je dodala.
Poleg neugodnega davčnega okolja, predvsem visoke obremenitve dela, so tuja podjetja v zadnji raziskavi kot ključne omejitve izpostavila počasne in zapletene birokratske postopke, administrativne ovire ter kompleksno in spremenljivo zakonodajo, predvsem delovno in davčno. Podjetja so kritična tudi do podpornih institucij, pri katerih si želijo večjo strokovnost in odzivnost, želijo pa si tudi profesionalno in odgovorno delovanje politikov.
