V Silicijevi dolini in onkraj nje poteka precej brutalna preobrazba. Tehnološki velikani, ki so nekoč zaposlovali z optimizmom brez meja, zdaj krčijo svoje vrste, da bi financirali svojo naslednjo veliko stavo: umetno inteligenco. Zadnji v vrsti je HP, pionir osebnih računalnikov, ki se srečuje z novo realnostjo.
Obljuba umetne inteligence je bila vedno dvorezen meč. Na eni strani ponuja utopično vizijo neomejene produktivnosti in reševanja najkompleksnejših problemov človeštva. Na drugi strani pa visi damoklejev meč nad delovno silo, ki je te sisteme pomagala zgraditi. V torek je ta meč znova padel, tokrat v prostorih enega najstarejših in najuglednejših imen v svetu tehnologije – podjetju HP Inc.
V potezi, ki odraža širše premike v globalnem gospodarstvu, je HP napovedal obsežno prestrukturiranje. Do konca leta 2028 namerava podjetje ukiniti od 4000 do 6000 delovnih mest. To ni zgolj kozmetični popravek. Gre za odpustitev približno desetih odstotkov celotne delovne sile podjetja.
Vendar pa to odpuščanje ni posledica neposrednega finančnega zloma ali recesije v klasičnem pomenu besede. Je strateška, hladnokrvno preračunana odločitev. Vodstvo podjetja je jasno nakazalo, da je cilj tega drastičnega ukrepa sprostitev kapitala – konkretno, prihranek v višini ene milijarde dolarjev na leto –, ki bo preusmerjen v razvoj in implementacijo umetne inteligence.
Paradoks produktivnosti
HP-jeva napoved razkriva osrednji paradoks trenutnega tehnološkega trenutka. Podjetja morajo postati vitkejša, da bi postala pametnejša. Vlagatelji na Wall Streetu namreč zahtevajo dvoje: neusmiljeno stroškovno učinkovitost in agresivno rast na področju generativne umetne inteligence. Da bi zadovoljili apetite po slednjem, morajo tehnološki direktorji žrtvovati prvo – pogosto v obliki človeškega kapitala.
To je nova matematika Silicijeve doline, pojasnjujejo analitiki industrije. Če želite tekmovati v oboroževalni tekmi AI, potrebujete milijarde za čipe, podatkovne centre in specializirane inženirje. Denar za te naložbe pa jemljejo z oddelkov, ki so postali »zastareli« ali pa jih je mogoče avtomatizirati.
Za HP, podjetje, ki je zraslo na prodaji tiskalnikov in osebnih računalnikov – trgih, ki sta v dobi oblaka in pametnih telefonov dosegla točko nasičenosti – je ta prehod eksistencialnega pomena. Ne gre več zgolj za prodajo strojne opreme, temveč gre za integracijo pametnih sistemov, ki bodo to opremo naredili nepogrešljivo v pisarnah prihodnosti. Toda ironija je očitna: da bi povišali zadovoljstvo strank in pospešili inovacije, kot navajajo v svojem poročilu, se morajo znebiti tisočih, ki so te stranke leta servisirali.
Širši vzorec v industriji
HP v svojem ravnanju ni osamljen. Pravzaprav sledi scenariju, ki so ga v zadnjem letu spisali velikani, kot so Google, Microsoft in Amazon. Leti 2023 in 2024 sta v tehnološkem sektorju postali znani kot obdobje učinkovitosti. Po pandemiji, ko je digitalno povpraševanje eksplodiralo in so podjetja zaposlovala vsevprek, je prišla streznitev.
Google je odpustil na tisoče ljudi, medtem ko je hkrati vlagal milijarde v svoj model gemini. Microsoft je storil enako ob integraciji tehnologije OpenAI v svoje sisteme. Amazon je preoblikoval svojo logistiko in upravo z uporabo naprednih algoritmov, kar je prav tako vodilo do zmanjšanja števila zaposlenih.
Sporočilo je jasno: v očeh korporativne Amerike je umetna inteligenca postala prioriteta, ki upravičuje vsakršno družbeno ceno. Za delavce to pomeni obdobje negotovosti. Ne gre več samo za vprašanje, ali bo robot opravljal fizično delo v tovarni. Zdaj je vprašanje, ali lahko algoritem nadomesti srednji menedžment, tržnike, programerje in celo kreativne oddelke.
Pogled naprej
HP-jev časovni okvir, ki sega do konca proračunskega leta 2028, kaže na to, da ne gre za hitro rešitev, temveč za dolgoročno preobrazbo korporativne DNK. Podjetje stavi na to, da bo vitkejša organizacija, podprta z umetno inteligenco, sposobna hitrejšega odzivanja na trgu, kjer so marže pri prodaji strojne opreme vse tanjše.
Za 6000 posameznikov, ki bodo v tem procesu izgubili delo, pa so obljube o inovacijski moči bržkone slaba tolažba. Tehnološki napredek, kot kaže primer, ni linearna pot navzgor za vse, ampak je proces ustvarjalnega uničenja, kjer je uničenje pogosto enako oprijemljivo kot ustvarjanje. Medtem ko bodo delničarji morda pozdravili milijardni prihranek, ostaja vprašanje, kakšna bo kultura podjetja, ki se v lovu na umetno inteligenco odreka svoji človeški osnovi.
