Finančna uprava Republike Slovenije je v drugem svežnju z datumom odpreme 31. maj poslala 624.279 informativnih izračunov dohodnine za leto 2023. V drugem svežnju je 105.235 zavezancev (17 odstotkov) z doplačili, 367.082 zavezancev (59 odstotkov) z vračili, 151.962 (24 odstotkov) zavezancev je brez vračila ali doplačila dohodnine. V tej tranši bo skupaj za 48.784.827 evrov doplačil in 273.354.025 evrov vračil. Povprečen znesek doplačila znaša 464 evrov, povprečen znesek vračila pa 745 evrov.
Tisti, ki se s prejetim informativnim izračunom ne strinjajo, imajo čas za ugovor do 1. julija 2024. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 31. julij 2024, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na TRR do 31. julija 2024. Tako kot v lanskem letu bodo tudi letos informativni izračuni dohodnine izdani vsem zavezancem, ki so imeli v preteklem letu kakršenkoli dohodek, ki se šteje v letno osnovo za odmero dohodnine, ne glede na znesek dohodka. Informativni izračun bodo lahko zavezanci videli tudi na mobilni aplikaciji eDavki.
Kako si lahko z varčevanjem znižamo dohodnino?
Večina v Sloveniji dobro pozna in tudi uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane (večinoma gre za otroke), podobno pa si lahko osnovo za obračun dohodnine znižamo tudi z individualnim varčevanjem v pokojninskih skladih. Vplačila v pokojninske sklade v okviru individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja namreč v Sloveniji država spodbuja s posebno olajšavo, zato nam tudi ta vplačila znižujejo osnovo za dohodnino. To pomeni, da dobimo del vplačila nazaj pri poračunu dohodnine oziroma se nam zniža samo doplačilo (velja takrat, ko davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja).
Vrednost vračila je odvisna od našega dohodninskega razreda in znaša od 16 do 50 odstotkov. Na primer, zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu, ki bi med letom vplačal 2000 evrov v pokojninski sklad, bi naslednje leto pri dohodnini prejel nazaj 50 odstotkov vplačila, se pravi 1000 evrov, celotno vplačilo 2000 evrov pa bi imel na svojem varčevalnem računu, kjer je naloženo v izbranem pokojninskem skladu. Tovrstne olajšave ne omogoča nobena druga oblika vlaganja pri nas. Najvišje vplačilo, ki se upošteva pri znižanju dohodninske osnove, je vplačilo v višini 5,84 odstotka letne bruto plače zaposlenega, a ne več kot 2903 evre na leto. Seveda lahko vplačamo tudi več, le pri znižanju dohodnine se nam to ne upošteva.
Davčno olajšavo znižanja dohodnine lahko izkoristijo tudi tisti zaposleni, ki jim podjetja že financirajo pokojninske načrte. V tem primeru lahko sami doplačajo razliko med premijo podjetja in predhodno navedeno maksimalno višino davčne olajšave.
Izračun za davčno olajšavo
Na finančnih trgih je tovrstna davčna olajšava posebej zanimiva, saj se lahko iskreno vprašamo, kje na finančnih trgih bomo našli naložbo, ki nam bo v manj kot letu dni prinesla takšen donos, in to brez tveganja, saj je olajšava zakonodajno določena. Za izračun davčne olajšave za različne plače so v Pokojninski družbi A razvili brezplačno mobilno aplikacijo ePokojnina, s katero si lahko vsak izračuna davčno olajšavo za svojo plačo in koliko lahko privarčuje do upokojitve. Aplikacija je na voljo brezplačno na www.pd-a.si.
Pokojninski skladi v Sloveniji
Tako imenovani drugi pokojninski steber v Sloveniji, ki ga predstavljajo pokojninski skladi, obstaja že od leta 2001 in je namenjen dodatnemu varčevanju za obdobje upokojitve. Danes za dodatno pokojnino varčuje že več kot polovica vseh zaposlenih v Sloveniji, natančneje 604.833 oseb, ki so skupaj privarčevale že več kot 3,3 milijarde evrov. To pomeni, da bo imel v prihodnje vsak drugi zaposleni v pokoju poleg javne še dodatno pokojnino. Glavna razlika med prvim javnim pokojninskim stebrom in drugim pokojninskim stebrom je v tem, da ima v drugem stebru vsak svoj varčevalni račun, ki je izključno njegova last, in ti prihranki se vlagajo vse do upokojitve. Če pride do smrti pred upokojitvijo, se izplačajo dedičem, tako da v primeru najhujšega poskrbimo tudi zanje. Od leta 2016 lahko zaradi nove zakonodaje pokojninske družbe upravljajo prihranke tudi v tako imenovanih skladih življenjskega cikla, ki imajo večje deleže delnic in so po sestavi bolj dinamični. Varčevalci imajo tako na izbiro tri sklade z različnim naložbenim profilom: od dinamičnih delniških skladov do konservativnih zajamčenih skladov z garancijo glavnice in zajamčenega donosa, med varčevanjem pa lahko sklad tudi enkrat na leto brezplačno zamenjajo. Tudi sklenitev varčevanja ni več tako zapletena, kot je bila nekoč, saj lahko varčevanje v večini primerov sklenete na daljavo po spletu, pri Pokojninski družbi A pa lahko poleg spletne sklenitve celo vplačate premijo s kartico Diners Club in tako vse opravite v enem koraku.
