Kot razkriva del nedavno razkritega paketa internih dokumentov Deutsche Bank, je največja nemška banka za milijardersko družino, ki ima v lasti trgovsko verigo Aldi Nord, razvila nove sheme za izogibanje plačilu davka na dobiček. S prenašanjem premoženja med podjetji je dosegla, da je kar 95 odstotkov dobička ostalo neobdavčenega.

Shemo, ki jo opisujejo interni dokumenti Deutsche Bank, je razkrilo več uglednih medijskih hiš, med njimi britanski Financial Times in nemški Der Spiegel.

Zdaj že pokojna brata Karl in Theo Albrecht sta si razdelila nemški trg, pozneje pa sta vsak zase širila svojo trgovsko mrežo tudi v druge evropske države. Karl je vodil Aldi Süd, kamor spada tudi pri nas prisotna trgovska veriga Hofer, mlajši brat Theo pa Aldi Nord.

Sheme, ki jih razkrivajo dokumenti Deutsche Bank, zadevajo Aldi Nord, ki ga obvladujejo tri holdinške družbe oziroma fundacije, po apostolih poimenovane Markus, Lukas in Jakobus. Prek njih je družina Albrecht nadzorovala poslovanje trgovske verige. V največje težave je zabredla fundacija Jakobus, za katero je Deutsche Bank od leta 2005 naprej vodila shemo izogibanja plačilu davkov.

Finančne konstrukcije so med drugim vključevale naložbe v hollywoodske filme, ladje in letala, s katerimi so ustvarjali oziroma p

The headquarter of Deutsche Bank is pictured in Frankfurt, Germany, Tuesday, Nov. 17, 2026. (AP Photo/Michael Probst)

Deutsche Bank se je v zadnjih nekaj letih izogibala večjim bančnim škandalom, je pa bila predvsem v času gospodarske krize vpletena v več afer kot katera koli druga večja evropska banka. Foto: AP

rikazovali izgube, da bi zmanjšali obdavčitev dobičkov, ki jih je ustvarjal Aldi Nord. Za Deutsche Bank je bil to zelo dobičkonosen posel.

Uslužbenci, ki so vodili finančne mahinacije, so se na interni konferenci v Hamburgu leta 2006 pohvalili, da z zaračunavanjem storitev fundaciji Jakobus ustvarijo 9,3 milijona evrov prihodkov na leto.

Kot razkriva komunikacija takratnih zaposlenih, so upali, da jim bo shema, s katero so lastnikom Aldi Nord prihranili plačilo okoli 200 milijonov evrov davkov, odprla vrata do novih poslov z družino Albrecht. Njeno premoženje je bilo takrat vredno okoli 30 milijard evrov.

Ti upi bančnikov Deutsche Bank na nove posle so se razblinili, ko je leta 2011 nemška davčna uprava začela nasprotovati računovodskim praksam v fundacijah Markus in Jakobus. V največjih težavah se je znašla slednja, od katere je davčna uprava zahtevala plačilo kar 335 milijonov evrov davka.​

Zaradi spornih davčnih shem so sledili večletni sodni postopki, v katerih je fundacija Jakobus od Deutsche Bank zahtevala tudi odškodnino. Banki na koncu ni bilo treba plačati nobene odškodnine, fundacija Jakobus pa je morala nemški državi poravnati 200 milijonov evrov neplačanih davkov.

Uspešnejša je bila fundacija Markus, ki ni vložila tožbe proti svojim svetovalcem, ampak ji je namesto tega z vztrajnim pravdanjem uspelo ohraniti sporno finančno shemo. Podobno shemo je namreč sodišče v primeru druge fundacije družine Albrecht razveljavilo. Fundacija Markus je po ocenah zaposlenih v Deutsche Bank upravljala večino premoženja Thea Albrechta, po njegovi smrti leta 2010 pa premoženje njegovih potomcev.

Priporočamo