Ponedeljek, 27. januar 2025, bo šel v zgodovino kot izredno slab dan za ameriški tehnološki sektor. Potem ko se je svet minuli teden seznanil s šokantno zmogljivim in še bolj šokantno učinkovitim kitajskim modelom umetne inteligence deepseek R1, se je v ponedeljek pričela razprodaja zlasti delnic podjetij, ki so vpletena v proizvodnjo čipov.
Tajvansko podjetje TSMC, ki izdeluje najboljše čipe na svetu, je v enem dnevu izgubilo več kot 13 odstotkov vrednosti. Ameriško podjetje Broadcom, ki dizajnira in izdeluje čipe, je izgubilo 17,4 odstotka vrednosti. Tudi nizozemsko podjetje ASML, ki edino na svetu zna izdelati litografske stroje za proizvodnjo najboljših čipov s tranzistorji velikosti vsega 3 nanometre, razvijajo pa že 2-nanometrsko tehnologijo, medtem ko je konkurenca pri 7 nanometrih, je izgubilo blizu 6 odstotkov vrednosti.
Najhujši dan pa ima za seboj Nvidia. Ameriško podjetje, ki iz najbolj naprednih čipov izdeluje najbolj napredne grafične kartice (GPU), ki so nujne za delovanje umetne inteligence, je v enem dnevu izgubilo skoraj 17 odstotkov vrednosti oziroma skoraj 600 milijard dolarjev. To je največji padec vrednosti podjetja v dolarjih v vsej zgodovini ameriške borze, trdi Bloomberg.
Reakcije na deepseek R1 so bile včeraj v ZDA posledično zelo burne. Nekateri so se vseeno tolažili, da gre na splošno za dober trenutek za ameriško prihodnost na področju umetne inteligence. Izpostavljali so, da lahko tudi ameriška podjetja, na primer OpenAI ali Anthropic, uporabijo kodo kitajskega modela za izboljšanje učinkovitosti svojih modelov. To je v teoriji sicer možno, a je s praktičnega vidika dokaj zapleteno ter daleč od tako imenovanega »kopiraj-prilepi« pristopa. Zlasti zato, ker je osnovna arhitektura kitajskega modela dosti drugačna od ameriške konkurence.
Blokada deepseeka?
Pojavilo se je tudi več nejevernežev, ki so izrazili dvome v resničnost Deepseekovih trditev, da so model uspeli razviti v vsega dveh mesecih in za vsega 5,6 milijona dolarjev, medtem ko je OpenAI samo lani porabil vrtoglavih 5 milijard dolarjev. Med skeptiki je tudi priznani analitik Gene Munster, ki je v ponedeljek za BBC povedal: »Še vedno mislim, da je resnica o tem, kaj se zares dogaja, pod površjem.« Pri čemer je bil skeptičen zlasti glede navedenih stroškov razvoja in delovanja kitajskega modela. Spraševal se je tudi, ali je podjetje Deepseek v zakulisju deležno kakšnih subvencij.
Med dvomljivci je bila tudi Stephani Link, glavna strateginja za investicije pri podjetju Hightower. Za CNBC je izrazila dvom o varnosti deepseeka. »Ne vidim možnosti, da bi podjetja s seznama 'fortune 500' uporabljala deepseek zaradi varnostnih vprašanj,« je rekla, a jo je novinar Andrew Ross Sorkin nemudoma opozoril, da je pri odprtokodnih izdelkih možno videti vse, kar se dogaja ter dodal, da lahko deepseek R1 deluje povsem lokalno na prenosniku, brez nevarnosti odtekanja podatkov na Kitajsko. »Tudi če svet ne bo uporabljal deepseeka, je zelo zgrešeno mnenje, da ga zdaj, ko je odprtokoden in ga razumemo, ne bodo uspeli kopirati drugi že v nekaj mesecih.«
Nekdanji republikanski kongresnik Patrick McHenry pa je šel še korak dlje in izrazil skrb, da je deepseek bolj sofisticirana oblika tiktoka in da za kitajske oblasti morda zbira uporabniške podatke. Ob tem je izpostavil, da imajo ZDA še vedno v rokavu možnost, da izdelek blokirajo in še zaostrijo omejen dostop kitajskih podjetij do potrebnih tehnologij.
Tudi ta očitek zgreši poanto, da lahko deepseek R1 predelajo tudi druga, denimo evropska podjetja, in podatke hranijo v bolj zaupanja vrednih podatkovnih centrih. Hkrati pa lahko vsako podjetje, ki predela deepseek R1, odstrani tudi omejitve glede kočljivih tem za kitajske oblasti, ki jih Deepseekova aplikacija striktno upošteva.
Novi Sputnik?
Ameriški predsednik Donald Trump za zdaj ne daje signalov, da bi bil pripravljen potegniti najbolj drastične poteze glede deepseeka R1. Namesto tega je rekel, da gre za trenutek, ko se mora ameriška tehnološka industrija zbuditi, ob tem pa dodal, da je cenejša umetna inteligenca na splošno nekaj dobrega.
Dokaj tih je bil včeraj tudi šef OpenAI Sam Altman, je pa vseeno izrekel čestitke glede finančne učinkovitosti kitajskega modela. Ob tem pa dodal, da bodo pri OpenAI vsekakor v bodoče izdelali še boljše modele umetne inteligence in da pozdravlja konkurenco.
Američani sicer na splošno upajo, da deepseek R1 ni trenutek v zgodovini, ko so izgubili monopol nad najbolj zmogljivimi oblikami umetne inteligence. Raje govorijo o »novem Sputniku« – trenutku, ko so se ZDA zbudile in prepoznale pomembnost vesoljskih programov, zagnale ogromne investicije v ta sektor in na koncu slavile vesoljsko dirko ter še finančno zlomile Sovjetsko zvezo. Glede na količine denarja, ki so jih ameriška podjetja že namenjala izgradnji najboljših modelov umetne inteligence in nedavno najavljenega projekta Stargate za izgradnjo podatkovne infrastrukture v vrednosti 500 milijard dolarjev se poraja zlasti vprašanje, če se lahko še kaj bolj »zbudijo«?
Če kaj, gre ponedeljkove padce vrednosti delnic tehnoloških podjetij pripisati zlasti mnenju investitorjev, da gre za negospodarne vložke. Včeraj se je v finančnih krogih omenjalo celo, da se ameriška podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, obnašajo kot »pijani mornarji«.
