Eden ključnih dejavnikov, ki oblikujejo trg delovne sile v tujini, je pomanjkanje delavcev. Številne razvite države se soočajo s staranjem prebivalstva in upadanjem aktivne delovne sile, zato vse bolj odpirajo vrata tujim delavcem. To je posebej izrazito v zdravstvu, socialnem varstvu, gradbeništvu, industriji, logistiki, turizmu ter informacijsko-tehnološkem sektorju. Povpraševanje po zdravstvenem osebju, inženirjih, programerjih, voznikih, obrtnikih in sezonskih delavcih presega domače zmogljivosti, kar ustvarja priložnosti za iskalce zaposlitve iz drugih držav.
V Evropski uniji prost pretok delovne sile omogoča relativno enostavno zaposlovanje v drugi državi članici, brez zapletenih postopkov za pridobitev delovnega dovoljenja. Kljub temu se pogoji dela, višina plač in socialne pravice med državami precej razlikujejo. Med najbolj privlačnimi trgi dela ostajajo Nemčija, Avstrija, Švica, Nizozemska in skandinavske države, kjer so plače višje, a so pogosto tudi življenjski stroški občutno višji. Zato se morajo delavci pred odhodom dobro informirati o dejanskem življenjskem standardu in delovnih pogojih.
»V primerjavi s Slovenijo so v tujini pogoji bolj tržno naravnani. Pogoste so projektne in časovno omejene oblike zaposlitve, hitrejši selekcijski postopki ter večja vezanost plačila na uspešnost in dodano vrednost posameznika. Hkrati so zahteve glede samostojnosti, mobilnosti in stalnega izpopolnjevanja praviloma višje. V Sloveniji so zaposlitveni odnosi bolj stabilni, kar zaposlenim daje več varnosti, vendar lahko v določenih primerih pomeni manjšo dinamiko pri nagrajevanju in kariernem napredovanju, še posebej v odsotnosti davčno ugodnih oblik nagrajevanja kadrov, ki dosegajo nadpovprečne rezultate,« opisuje Melvin Kapo iz podjetja Reni, ki ima poleg Slovenije zaposlene delavce tudi v Bosni in Hercegovini ter Belgiji.
Tuji trgi se med seboj razlikujejo
Na vprašanje, katera znanja in kompetence so v tujini najbolj cenjeni, Kapo odgovarja, da je to zelo odvisno od tega, o katerem tujem trgu govorimo. Ti namreč niso homogena struktura, na nekaterih trgih je poseben poudarek na digitalnih kompetencah (avtomatizacija, podatkovna analitika, obvladovanje digitalnega okolja in delovanja v oblaku), na drugih trgih bolj poudarjajo projektno-vodstvene veščine in sposobnost planiranja. »Spet drugje sta ključna prilagodljivost in znanje o mednarodni komunikaciji,« razlaga sogovornik.
Po njihovih izkušnjah se v praksi v tujini najpogosteje išče kader za obrtniška in proizvodna dela, katerega pomanjkanje je v Sloveniji vse bolj izrazito. »Pri inženirskih profilih je po naših izkušnjah kader v Sloveniji trenutno še relativno dostopen, čeprav je zaradi sprememb v industriji tudi pri tem kadru pogosto potrebna ciljana prekvalifikacija, dodatno usposabljanje ali na splošno izobraževanje mlajših kadrov, ki še nimajo delovnih izkušenj,« pravi Kapo.
Frenk Smrekar, direktor lanske srebrne gazele Jafral, ocenjuje, da v tujini najbolj cenijo to, da zna zaposleni sodelovati med različnimi profili (na primer mikrobiolog, kemijski inženir, farmacevt …), da je sposoben učenja in napredovanja, dela v skupini in zna kritično razmišljati o rezultatih.
Brisanje geografskih meja
Pomembno vlogo na sodobnem trgu delovne sile pa ima tudi digitalizacija. Delo na daljavo in hibridni modeli zaposlovanja brišejo geografske meje, saj lahko posamezniki delajo za tuje delodajalce, ne da bi se fizično preselili. To je še posebej značilno za IT, kreativne industrije, marketing in svetovalne dejavnosti. Hkrati avtomatizacija in umetna inteligenca spreminjata strukturo poklicev ter povečujeta povpraševanje po visoko usposobljenem kadru.
Kljub številnim priložnostim trg delovne sile v tujini prinaša tudi izzive. Jezikovne ovire, kulturne razlike, drugačni delovni standardi ter negotovost glede zaposlitve so pogosti spremljevalci selitve v drugo državo. Prav tako se v nekaterih državah pojavljajo razprave o zaščiti domačih delavcev in omejevanju priseljevanja, kar lahko vpliva na zaposlitvene možnosti tujcev.
Pri orientaciji na tujih trgih dela so pomemben vir informacij mednarodne institucije, kot so evropska komisija, mreža EURES, nacionalni zavodi za zaposlovanje in gospodarske zbornice. Veliko vlogo imajo tudi podjetja, ki delujejo globalno in ponujajo zaposlitev v več državah hkrati.
Trg delovne sile v tujini bo tudi v prihodnje ostal dinamičen in nepredvidljiv. Uspešni bodo tisti posamezniki, ki bodo vlagali v znanje, prilagodljivost in vseživljenjsko učenje ter se znali odzvati na hitro spreminjajoče se potrebe globalnega gospodarstva. Za mnoge predstavlja delo v tujini ne le ekonomsko priložnost, temveč tudi pomembno osebno in poklicno izkušnjo.