Najbolj konkurenčna podjetja bodo v prihodnosti tista, ki se bodo zavedala pomena dobrega tehnološkega kadra, vlagala vanj in z njegovo pomočjo reševala izzive sodobne družbe. Potreba po kadrih v tehnološki industriji pa je že danes velika – tako v Sloveniji kot širše. V ZDA naj bi zaposlovanje v poklicih na področju računalništva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) od leta 2020 do 2030 naraslo za 13 odstotkov, kar je hitreje od povprečja za vse poklice, poudarjajo v tehnološkem središču Ljubljana.tech. »Slovenija bo do leta 2030 potrebovala več kot 5000 novih IKT-strokovnjakov na leto, prav tako raziskava ZRSZZ kaže, da so mnogi inženirski poklici v primanjkljaju,« razmere pri nas oriše Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Ljubljana, predsednica uprave Siemens Hrvaška in Siemens Srbija.

Kadrovski prerez

Hidria, ena vodilnih globalnih korporacij na področju avtomobilskih in industrijskih tehnologij, ki na področju mobilnosti prebija meje mogočega z inovacijami in revolucionarnimi rešitvami, ima v svojih vrstah 14 doktorjev znanosti, 6 raziskovalk, 228 inženirk ter inženirjev. Najtežje pridobivajo tehnični kader. »Trenutno je izziv z orodjarji, proizvodnimi delavci, pa tudi s tehničnimi profili kot so elektro in strojne inženirke ter inženirji,« pove Tanja Kenda, direktorica področja za kadre Hidria. Tudi na Siemensu, visokotehnološkem podjetju, ki se osredotoča na industrijo, infrastrukturo, promet in zdravstvo, ki zaposluje več kot 300.000 ljudi, opažajo, da bitka za kakovostne kadre s tehnološkimi kompetencami poteka v celotni regiji. »Naš glavni cilj je najti ljudi z vsega sveta, ki lahko prispevajo k tehnologiji, ki spreminja svet,« doda Lončarjeva. »V Siemensu zato veliko pozornosti posvečamo našim zaposlenim, s številnimi programi spodbujamo psihološko varnost, izobraževanje in dobro počutje zaposlenih ter se zavzemamo za trajnostni razvoj družbe.« Kadre iščejo povsod, lokacijsko se več ne omejujejo, saj se mobilnost potencialnih novih sodelavcev povišuje. Na Hrvaškem se recimo aktivno spodbuja digitalno nomadstvo in so ravno sprejeli nov zakon o delu, ki ureja delo prek digitalnih platform. »Vse bolj nepomembno postaja, v kateri državi sediš in delaš, pomembne so kompetence in strokovnost.«

Uspehi podjetja so uspehi ljudi,
ki ga sestavljajo

Da je treba dobre kadre negovati in znati obdržati, poudarjajo tudi v Hidrii. Njihove plače so nad branžnimi, regres je višji od minimalno določenega, poslovno uspešnost nagrajujejo z izplačilom nagrad, a Kenda poudarja, da ponujajo tudi številne nefinančne ugodnosti. Zaposleni imajo veliko možnosti za razvoj in izobraževanje, možnost dela od doma ali v tujih podružnicah v Nemčiji, na Madžarskem in na Kitajskem, skrbijo tudi za dobro počutje na delovnem mestu, ponujajo dodatno zdravstveno zavarovanje Specialisti, imajo ergonomska oblikovana delovna mesta, lani so pridobili osnovni certifikat Družbeno odgovorni delodajalec, v 2023 gredo v pridobivanje naprednega certifikata, našteva Kendova. Vse to pa je podprto s pozitivno organizacijsko kulturo, ki sloni na odgovornosti in spoštovanju, znanju in kompetencah, inovativnosti, odličnosti. Uvrščajo se med vodilne globalne proizvajalce sistemov za hladni zagon dizelskih motorjev, ki pomembno zmanjšujejo porabo goriva in škodljive izpuste. Da lahko zaposleni razvijajo inovativne rešitve za zdravo, prijetno in varno okolje ter bivanje, pa je vse pomembnejše – zaposleni namreč danes iščejo ne le delo, temveč smiselno delo. Mladi želijo službo osmisliti – plača je pri tem le del celotne zgodbe. Trajnostna naravnanost delodajalca je zato pomembna pri izbiri.

Spreminjati vsak dan za boljši jutri

Poslanstvo Siemensa, ki tako kot Hidria prisega na inovativnost – lani so ustvarili 4650 inovacij ter prijavili kar 2650 patentov –, je pomagati zaposlenim pri obvladovanju eksponentno hitrega razvoja tehnologije in jih opolnomočiti za digitalno dobo. »Naš cilj je vzpostaviti povezujočo, opolnomočeno kulturo rasti in preobrazbe, ki zagotavlja tako trajnostni poslovni uspeh kot zaposljivost naših ljudi.« Pri Siemensu spodbujajo miselnost rasti. »Spodbujajo vse zaposlene, da eksperimentirajo, sprašujejo in delajo tisto, kar bo našemu podjetju in našim strankam najbolj pomagalo.« Nenehno vlagamo v vse ravni usposabljanja naših zaposlenih in jih podpiramo, da ostanejo odporni kot ljudje in pomembni kot usposobljeni zaposleni. V preteklem poslovnem letu je Siemens za usposabljanje zaposlenih porabil 205 milijonov evrov, kar v povprečju pomeni 667 evrov na zaposlenega. »Naj še dodam, da smo k učenju zavezani tudi menedžerji: čas, ki ga namenimo digitalnemu učenju, je eden od treh ključnih kazalnikov uspešnosti, od katerih je odvisna naša nagrada,« dodaja Lončarjeva.

Vsak in vsaka šteje

Ko je govor o pomanjkanju kadrov, zlasti tehničnih in visokotehnoloških, v oči bode tudi pomanjkanje žensk. »Pri inženirstvu izčrpavamo bazen fantov, na bazen deklet pa pozabljamo,« pravi Medeja Lončar, pobudnica projekta Inženirka leta, kjer spodbujajo enakopravno zastopanost spolov in razvoj družbe. »Če želimo zadostiti potrebam gospodarstva in omogočiti tehnološki razvoj, je treba spodbuditi na inženirsko pot tudi dekleta,« je prepričana. Raziskave kažejo, da je bil pri večini za odločitev za tehniški poklic odločilen vzornik ali vzornica v mladosti. Mladim primanjkuje vzornikov, še posebej žensk, ki so uspešne v tehničnih poklicih. »S projektom Inženirka leta pa vzpostavljamo te pomembne vzornice ter jim obenem dajemo glas in pozornost, ki si jo zaslužijo.« Z natečajem in že 50 inženirkami, ki so jih v petih letih v Sloveniji postavili na zasluženi piedestal, letošnja zmagovalka je Rosana Kolar, letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika, tako spodbujajo tehnološki razvoj. »In na to pot se še letos podajamo tudi na Hrvaškem in v Srbiji,« optimistično sklene Lončarjeva.