Svet Evropske centralne banke (ECB) se je včerajšnji seji, ki jo je gostila Banka Slovenije, odločil, da se vse tri temeljne obrestne mere znižajo za 0,25-odstotne točke. To je bil tretji spust obrestnih mer od julija dalje. Po novem bo obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, s katero ECB usmerja denarno politiko, znašala 3,25 odstotka, glavna obrestna mera za refinanciranje 3,40 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa 3,65 odstotka.
Po pojasnilih ECB so odločitev za znižanje obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita sprejeli na podlagi nove ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. »Najnovejše informacije o inflaciji kažejo, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji. Na obete za inflacijo vplivajo tudi nedavni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so slabši, kot je bilo pričakovano.«
Po napovedih ECB se bo inflacija v prihodnjih mesecih predvidoma zvišala, tekom prihodnjega leta pa upadla proti ciljni vrednosti dveh odstotkov. »Ker plače še vedno naraščajo, domača inflacija ostaja visoka. Po drugi strani bodo pritiski stroškov dela verjetno še naprej popuščali, njihov vpliv na inflacijo pa bodo deloma blažili dobički,« so pojasnili v ECB. O nadaljnjem zniževanju obrestnih mer se bo ECB odločala na podlagi številnih podatkov, na vsaki seji sveta ECB posebej. Odločitve o gibanjih obrestnih merah bodo temeljile na ocenah inflacijskih obetov in novih ekonomskih ter finančnih podatkih.
Inflacija pod dvema odstotkoma
Kot je na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju pojasnila predsednica ECB Christine Lagarde, podatki v zadnjih petih tednih kažejo, da se inflacija uspešno znižuje, zato so lahko sprejeli odločitev o nadaljnjem znižanju obrestnih mer. Po včeraj objavljenih podatkih Eurostata je letna stopnja inflacije v evroobmočju septembra znašala 1,7 odstotka, kar je bilo za 0,4 odstotne točke manj kot avgusta in 0,1-odsotne točke manj od napovedi. Nižja od dveh odstotkov je bila inflacija v evroobmočju nazadnje dosežen julija 2021. V vseh državah EU je bila letna stopnja inflacije septembra 2,1 odsotna, kar je bilo 0,3-odstotne točke manj kot avgusta. Najnižja stopnjo inflacije je imela prejšnji Irska, sledili sta Litva in Slovenije, kjer je bila inflacija 0,7 odstotna, najvišja, v višini 4,8 odstotka pa v Romuniji.
Sprostitev pogojev za stanovanjska posojila
Po pojasnilih Lagarde se bo restriktivna denarna politika ECB nadaljevala, saj se inflacija še ne znižuje vzdržno proti ciljni ravni, pri čemer je izpostavila, da so rasti cen hrane še naprej visoke. Kot je ob robu zasedanja sveta ECB za televizijo CNBC napovedal profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mojmir Mrak, se bodo obrestne mer ECB v prvi polovici prihodnjega leta zniževale postopoma, zaradi geopolitičnih tveganj in izjemno nestabilnih razmer v svetu. Za ugledno televizijsko hišo je Mrak še pojasnil, da je gospodarska rast v Sloveniji letos nižja, kot je bila lani, je pa višja kot znaša v povprečje v državah EU. S tega vidika je gospodarsko situacijo v državi označili kot solidno. Kot razlog za to je navedel močan investicijski cikel, ki se v veliki poganja s sredstvi iz evropskih skladov.
V torek so iz ECB sporočili, da je iz ankete bank o bančnih posojilih razvidno, da se merila bank v evroobmočju za odobritev posojil podjetjem v tretjem četrtletju letošnjega leta niso spremenila, prvič po tretjem četrtletju letošnjega leta pa so banke poročale o povečanju povpraševanja podjetij po posojilih. Po drugi strani so banke sprostila merila gospodinjstvom za na nakup stanovanj, za potrošniška in druga posojila pa so jih zaostrile. Od konca leta 2022 so banke prvič poročale, da so se njihove neto obrestne marže v tretjem kvartalu znižale, pri čemer pričakujejo, da bo politika zniževanja obrestnih mer ECB, še bolj znižala in zmanjšal njihovo visoko dobičkonosnost.
