To so tudi značilnosti slovenskih gazel, ki so večinoma manjša podjetja, zrasla na družinskih temeljih. V letošnjem izboru najboljših hitrorastočih podjetij Gazela so tako kot že vrsto let doslej prevladovala družinska podjetja, nastala »v garaži«, ki so bodisi še v rokah ustanoviteljev bodisi so ti vodenje že predali naslednikom ali pa se na to pripravljajo. Če pogledamo finaliste, podjetja, ki so bila razglašena za regijske gazele leta 2024, je vseh šest družinskih, ki jih uspešno krmarijo ustanovitelji ali naslednja generacija.
Prenos na mlajšo generacijo
Podjetje Hyla, gazela osrednjeslovenske regije in aktualna zlata gazela, je nastalo leta 1990, ko sta inženirja Janez Pogačar in Doro Erjavec staknila glavi, kako bi razvila sesalnik z vodnim filtrom, ki ne bi bil tako drag kot ameriški izdelek. Sprva je šlo za proizvodnjo v zelo majhnem obsegu, ki pa se je s prodajno mrežo zastopnikov močno povečala. Danes je podjetje v svoji niši najuspešnejše na svetu. Že ob ustanovitvi je bilo v lasti družinskih članov in nekaj ključnih zaposlenih in tako bo ostalo tudi v prihodnje, ko bo potekal prenos s starejše na mlajšo generacijo, pravi direktor Janez Pogačar.
Gazelo podravsko-pomurske regije 2024 Lumar IG je družina Lukić pod vodstvom Milana Lukića ustanovila leta 1993. Kot graditelj lesenih objektov, ki v življenjskem ciklu minimalno obremenjujejo okolje, je bilo podjetje že leta 2009 razglašeno za zlato gazelo. Po vmesni epizodi, ko je bilo leta 2012 prodano avstrijski družbi, so podjetje dve leti kasneje odkupili nazaj. Takrat je lastništvo in direktorsko mesto od svojega očeta Milana prevzel Marko Lukić, ki je Lumar IG povedel do vodilnega in največjega slovenskega proizvajalca skoraj ničenergijskih montažnih objektov.
Dolgoletna družinska tradicija
Tudi podjetje Metalika, letošnja gazela dolenjsko-posavske regije, je zraslo na družinskih temeljih. Praded današnjega lastnika in komercialnega direktorja Igorja Arha je prvo delavnico v Leskovcu pri Krškem odprl že leta 1902, tako da zastopa četrto generacijo družine. Obrti se je učil pri očetu, s katerim sta skupaj delala v domači delavnici, pri čemer je pridobil ogromno praktičnega znanja. Po zaposlitvi v podjetju, ki je izdelovalo prestižno notranjo opremo, je šel na samostojno pot in leta 2002 odprl podjetje, ki s pohištvom zelo uspešno opremlja potniške ladje in jahte.
Litijsko podjetje Trgograd, gazela savinjsko-zasavske regije in srebrna slovenska gazela 2024, je lastnik Andrej Poglajen ustanovil leta 1992 kot majhno podjetje, ki je na področju nizkih gradenj zapolnjevalo vrzel na trgu, na začetku predvsem v lokalnem okolju. Njegova zgodba se je začela z nakupom rovokopača, do leta 2000 pa je imelo zadostne zmogljivosti v mehanizaciji, da je samostojno izvajalo projekte v občini Litija in okolici. Leta 2003 so vodenje podjetja, ki je širilo svoje dejavnosti na področju nizkih in visokih gradenj v Sloveniji, poverili zunanjemu menedžerju Tomu Kresu, medtem ko njegov nadaljnji razvoj še vedno usmerja lastnik. V njegovem imenu v podjetju kot prokurist dela njegov sin Dejan Poglajen, ki se pripravlja na prevzem vodstvene vloge.
V rokah druge in tretje generacije
Korenine družinskega podjetja Caretronic, letošnje gazele gorenjske regije in bronaste slovenske gazele, segajo v leto 1962, ko je Ivan Krajnc svojo podjetniško pot začel s prodajo telefonskih central. Leta 1991 sta Oto Krajnc in Silvija Krajnc Podjed ustanovila podjetje Eurotronik, leta 2021 so ga preimenovali v Caretronic. Danes podjetje, ki je v svoji tržni niši digitalizacije zdravstvene nege v domovih za starejše in bolnišnicah vodilno na svetu, vodi tretja generacija – Andraž in Evelin Krajnc ter Darja Perko. Njihov paradni izdelek je sestrski klicni sistem NurseCare, ki omogoča digitalizacijo zdravstvene nege in integracijo z bolnišničnimi informacijskimi sistemi.
Majhno družinsko podjetje Roto Inox, ki je bilo razglašeno za letošnjo gazelo primorsko-notranjske regije, je zraslo v mednarodno družbo, ki ponuja inovativne rešitve – sklope, stroje in postrojenja za izdelavo zdravil in cepiv največjim farmacevtskim družbam. Korenine podjetja segajo v leto 1979, ko sta danes pokojni Miran Pavšič in njegova soproga Magda začela posel v garaži družinske hiše v Gorenji Trebuši, ki sta jo kmalu zamenjala za garažo v Novi Gorici. Po sodelovanju z naročniki z različnih proizvodnih področij se je podjetje z vstopom sina Blaža in hčerke Matejke Pavšič, ki sta prevzela vodenje, zelo uspešno osredotočilo na rastočo farmacevtsko industrijo, druge programe pa so opustili.
