V središču tega premika stoji umetna inteligenca. Investicije v podatkovne centre, polprevodnike, oblačno infrastrukturo in energetske kapacitete so se v ZDA že povzpele na raven, ki po ocenah nekaterih hiš prispeva skoraj polovico rasti realnega BDP. Po Franklin Templetonu se nahajamo šele v začetni fazi tako imenovane »dobe inteligence«, ki ne le poganja tehnološki sektor, temveč preoblikuje tudi energetiko, transport, zdravstvo in javne storitve. Goldman Sachs v tem kontekstu opozarja, da AI ni zgolj zgodba o rasti tehnoloških velikanov, temveč temelj nove v produktivnost naravnane dinamike, ki bo v naslednjih letih odločilno vplivala na svetovne trge.
Če je zadnje desetletje zaznamovala izrazita ameriška premoč na delniških trgih, napovedi za leto 2026 nakazujejo širitev rasti na preostale regije. Evropski trgi, ki so dolgo zaostajali, po analizah Santander Asset Management vstopajo v obdobje okrevanja, okrepljeno z investicijsko usmerjenimi fiskalnimi spodbudami in normalizacijo monetarne politike. Tudi gospodarska gibanja v Latinski Ameriki in Aziji postajajo privlačnejša, saj cikel zniževanja obrestnih mer v mnogih državah daje nov zagon domači potrošnji in investicijam. Po Franklin Templetonu bi lahko prav trgi v razvoju ponovno postali eden ključnih motorjev globalnih donosov, podprtih z depreciacijo dolarja in izboljšanim okoljem za dolg in delniške naložbe.
Prihodnost trgov tako ni več odvisna le od majhnega nabora ameriških tehnoloških velikanov. Prihajajoče leto ponuja pogled, da se rast dobičkov širi v širšo bazo podjetij in sektorjev in da se zgodba optimizma prvič po daljšem obdobju vrača tudi v Evropo, Latinsko Ameriko in dele Azije. Še vedno pa ostajajo tveganja: geopolitični pretresi, morebitna tarifna eskalacija, politične spremembe ter možnost, da bi se investicije v umetno inteligenco izkazale za prehitre ali preobsežne. A pri vseh teh tveganjih prevladuje ocena, da so fundamenti trdni: bilance podjetij in gospodinjstev so zdrave, potrošnja ostaja stabilna, trg dela odporen, investicijska politika pa naklonjena dolgoročni rasti.
Zato leto 2026 ne obeta radikalnega preloma, temveč nadaljevanje globalne zgodbe, ki se iz faze strahu pred stagflacijo premika v obdobje širše, bolj uravnotežene rasti. Ključni izziv za vlagatelje bo manj v iskanju »zmagovalnega sektorja« in bolj v razumevanju, kako kombinacija tehnološke revolucije, normalizirane monetarne politike in regionalnih spodbud spreminja strukturo donosov. Medtem ko ZDA ostajajo središče inovacij, se obzorje investicijskih priložnosti širi tako po regijah kot znotraj globalnega delniškega trga. V tem okolju ostaja glavno vodilo, da bo leto 2026 leto priložnosti, ki zahteva potrpežljivost, diverzifikacijo in jasno razumevanje dolgoročnih trendov, ki bodo oblikovali naslednje desetletje.
