Nekatere številke so zelo obetavne. Alphabet je v zadnjem četrtletju prihodke na letni ravni povečal za 25 odstotkov, na 127,6 milijarde dolarjev. Povečali so se tudi prihodki Googlove oblačne storitve google cloud, ki so zrasli za skoraj 103 odstotke, na blizu 31 milijard dolarjev. Odlično. Vendar prihodki ne kažejo celotne slike.
V času visokih naložb v podatkovne centre za delovanje umetne inteligence je ključen podatek vse večja poraba. Tako je kljub večjim prihodkom Googlov dobiček upadel za četrtino. Še bolj skrbi dejanski denarni tok. Družba je imela v minulem četrtletju več kot devet milijard dolarjev negativnega prostega denarnega toka. To pomeni, da je za poslovanje in naložbe porabila več denarja, kot ga je ustvarila. Glavnino dodatnih izdatkov kakopak predstavljajo naložbe v umetno inteligenco. Denar za naložbe pa je družba dobila tudi z zadolževanjem.
UI načenja Googlov osnovni posel
Težave so tudi drugod. Zlasti z Googlovim temeljnim virom dohodkov, ki je oglaševanje. Da lahko iskanje odgovorov na vprašanja prek umetne inteligence vpliva na to pogačo, se je ugibalo takoj ob popularizaciji velikih jezikovnih modelov. Zdaj se zdi, da so se učinki začeli čutiti v praksi. Ob tem gre izpostaviti, da je tudi Googlov lastni iskalnik uporabnikom začel ponujati odgovore, ustvarjene z umetno inteligenco, namesto običajnega seznama povezav.
Vse to zmanjšuje število oglasov, ki jih lahko podjetje prikaže ob rezultatih iskanja. »To kaže na izziv financiranja velikanskih naložb v umetno inteligenco ob hkratnem ohranjanju moči uveljavljenih poslovnih dejavnosti,« je za BBC ocenila Tracy Woo, glavna analitičarka pri raziskovalni družbi Forrester.
Kljub optimizmu Googlovega poslovnega direktorja Phillipa Schindlerja, ki je dejal, da se glede razvoja iskalnika, osredotočenega na umetno inteligenco, počutijo »zelo dobro«, so delnice Alphabeta v četrtek izgubile skoraj 13 odstotkov vrednosti. Tržna kapitalizacija družbe se je znižala s 3,97 na 3,46 bilijona dolarjev.
Amazon stavi na dva bilijonska posla
Tudi Amazon je po objavi rezultatov razočaral vlagatelje. Njegove delnice so se v trgovanju po zaprtju borze pocenile za šest odstotkov. Prihodki so se povečali za enajst odstotkov, na 201 milijardo dolarjev, negativni prosti denarni tok pa je dosegel kar 42 milijard dolarjev. To je kar šestkrat več kot tri mesece prej!
Izvršni direktor Andy Jassy je visoke izdatke utemeljil s priložnostjo za razvoj dveh poslovnih področij, ki bi lahko po njegovih besedah v prihodnosti vsako zase ustvarili bilijon dolarjev prihodkov. Med priložnostmi je omenil razvoj in prodajo lastnih računalniških čipov ter platformo za umetno inteligenco bedrock.
»Ena od lekcij, ki smo se jih naučili v več kot 20 letih, je, da ne obstaja eno samo orodje, ki bi zavladalo svetu,« je dejal Jassy. Ob vprašanju o obsegu naložb je priznal, da bi bilo sicer primerneje, če bi jih lahko razporedili na naslednjih 25 let, »vendar ne živimo v takšnem svetu«. Prepričan je, da lahko Amazon financira načrt in da bo ta trajno spremenil obseg prihodkov ter prostega denarnega toka družbe.
Vlagatelji iščejo dejansko vrednost umetne inteligence
Microsoft je medtem objavil 19-odstotno rast prihodkov na 92,3 milijarde dolarjev, prihodki oblačne dejavnosti pa so se povečali za 30 odstotkov, na 63 milijard dolarjev. Izvršni direktor Satya Nadella je povedal, da se je število dnevnih uporabnikov orodja copilot v primerjavi z letom prej povečalo za 500 odstotkov, uporaba avtomatiziranih opravil pa se je od julija skoraj podvojila. Družba je obenem za približno pet milijard dolarjev zmanjšala naložbe, namenjene umetni inteligenci, in napovedala odpuščanje več tisoč zaposlenih.
Kljub temu delnice Microsofta v četrtek niso pridobile vrednosti, temveč so se pocenile za manj kot odstotek. Po oceni Woojeve vlagatelji ne presojajo več le povpraševanja po umetni inteligenci, temveč predvsem vprašanje, katera podjetja bodo od nje dejansko ustvarila največjo gospodarsko vrednost. »Rezultati Microsofta potrjujejo, da povpraševanje podjetij po umetni inteligenci ostaja močno, hkrati pa odpirajo precej pomembnejše vprašanje za tehnološko industrijo: kje se bo nazadnje ustvarjala in zajemala vrednost umetne inteligence,« je poudarila analitičarka.
Vemo, kdo pije, kdo bo pa plačal?
Tudi sicer je v industriji vse bolj prisotno zavedanje, da vreča z denarjem za naložbe ni neskončna. Vse večje zadolževanje tehnoloških velikanov za gradnjo infrastrukture umetne inteligence namreč že vpliva na kreditne trge. Vlagatelji postajajo izbirčnejši, stroški financiranja nekaterih bolj zadolženih podjetij pa rastejo. To pomeni, da dostop do svežega kapitala ni več samoumeven. Vse težji pogoji pridobivanja novega kapitala so zato tudi razlog, zakaj mnogi hitijo s projekti, ki bi jih bilo bolj smotrno razporediti na daljše obdobje.
Gre za nevarnost stare logične napake. Podjetja so v razvoj umetne inteligence vložila toliko denarja, da zdaj ne morejo prenehati z dodatnimi vložki, saj se bojijo, da bodo le tako lahko prišla v položaj, ko bodo ustvarjala dovolj dobička, da bi utemeljila že zapravljeni denar. Problem ostaja v tem, da poslovni modeli razvijalcev umetne inteligence in podjetij, ki gradijo podatkovne centre zanjo, ne kažejo znakov dobičkonosnosti.
Kot je opozoril analitik Ed Zitron, je tudi Anthropicov prikaz pozitivnega poslovnega izida v prvi polovici leta problematičen, saj so razkrili zgolj podatke iz obdobja pred zmanjšanjem porabe umetne inteligence v podjetjih in pocenitvijo naročniških paketov, hkrati pa so predstavljeni podatki iz časa, ko je Muskov SpaceX Anthropicu ponudil velik začasni popust pri najemu računske moči za umetno inteligenco. Da gre za sumljive številke, je opozoril tudi Steve Eisman, ki je pred finančno krizo leta 2008 prepoznal nevzdržnost ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil. Se pravi človek, ki ga je v filmu Velika poteza (The Big Short) igral Steve Carell. Danes podobno govori o projektih izgradnje infrastrukture za umetno inteligenco.
Napovedi pokov balončkov so zahtevne, se pa okoli tehnoloških podjetij v ZDA vse bolj poraja misel, ki močno spominja na slavni citat nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher: »Problem socializma je, da ti prej ali slej zmanjka tujega denarja.« Podobno bi lahko rekli zdaj: »Problem izgradnje umetne inteligence je, da ti prej ali slej zmanjka tujega denarja.«