Po ocenah Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) bo francosko gospodarstvo do leta 2035 od letošnjih olimpijskih iger (OI) imelo od sedem do 11 milijard evrov dobička. Predvsem se bo še okrepil turizem. V tem smislu je treba tudi razumeti oceno francoske centralne banke, da se bo BDP v Franciji v tretjem četrtletju zaradi OI povečal za 0,25 odstotka. To je pomembno zdaj, ko številnim francoskim podjetjem, ki so v obdobju covida lahko najemala ugodna posojila, grozi stečaj. Turizem sicer pomeni osem odstotkov francoskega BDP, kar je nekoliko manj kot industrija.

Bistvenega povečanja dobička od turizma letos v Franciji ne bo zaradi manjšega števila gostov junija in v prvih treh tednih julija. Številni redni gostje v tem poletnem času so se po nepotrebnem ustrašili gneče in letos niso prišli v Pariz oziroma Francijo. A večina pariških hotelov in restavracij je zatem imela korist od OI, marsikje rekordni promet. Kjer pa so preveč navili cene, so ostali skoraj brez gostov, kot na primer v enem od hotelov, v katerem je skromna soba stala 398 evrov na noč. V Pariz je prišlo v dneh OI 11 milijonov gostov iz tujine. Veliko jih je poiskalo namestitev prek airbnb.

Rekordna prodaja vstopnic

Na teh OI so dosegli rekord pri številu prodanih vstopnic, tokrat jih je bilo več kot 10 milijonov. Doslej je bila na vrhu te lestvice Atlanta (1996) z 8,3 milijona prodanih vstopnic. A obisk večine muzejev in versajske palače se je med OI zmanjšal. V Versaillesu pa zaradi manjšega obiska niso razočarani, saj so pri njih izvedli tekmovanje v modernem peteroboju in dresurnem jahanju, torej so pritegnili pozornost milijonov ljudi po vsem svetu. »Zelo optimistični smo o prihodnosti, saj smo svetu posredovali lepe podobe naših palač,« pravi glavni direktor Nacionalnega muzeja dvorcev v Versaillesu in Trianonu Laurent Salomé.

Pariz naj bi s temi uspešnimi OI prepustil pozabi negativno podobo o sebi po apokaliptičnih napadih leta 2015, pogostih stavkah in množičnih protestih z vandalizmom huliganov, ki je zaznamoval tudi upor rumenih jopičev konec leta 2018. Predvsem bi morala francoska prestolnica zdaj privabiti kitajske goste, ki jih po covidu ni več. Sicer ima Francija res največje število turistov na svetu, lani jih je bilo 98 milijonov, a ti porabijo dvainpolkrat manj kot turisti v ZDA.

Vsako leto bi Francija lahko pridobila še 10 ali 20 milijonov dodatnih turistov, če se bo uveljavila pametna turistična politika. Ker je Pariz že tako glavna turistična destinacija na svetu, bi morala imeti od OI koristi tudi druga mesta, na primer Lille, v katerem je bilo med OI vzdušje čudovito, kar smo občutili v Sloveniji ob tekmah naše odlične rokometne reprezentance proti Norveški, Danski in Španiji. Tudi v Franciji se ponekod, zlasti v nekaterih alpskih krajih, spoprijemajo s škodljivim prevelikim navalom turistov, kot se v Barceloni, Benetkah in Dubrovniku. A večinoma je Francija tako velika, da turisti nimajo težav z iskanjem privlačnih krajev, kjer ni gneče.

Magnet za vlagatelje

Vpliv OI na gospodarstvo se kaže tudi v tem, da se je v Franciji povečalo povpraševanje po športnih rekvizitih. Zlasti namiznoteniški klubi imajo veliko število novih vpisov in zato premalo miz, potem ko sta se na OI ob kitajskih asih izkazala mlada francoska brata Lebrun, 17-letni Félix je celo dobil bronasto kolajno med posamezniki. In čim več mladih se ukvarja s športom, manj je prestopništva.

Posredne gospodarske koristi od OI bi se lahko kazale v tem, da bo zaradi navduševanja nad športom veliko več ljudi telesno dejavnih. Torej bo treba za zdravstvo nameniti manj denarja, saj bo bolj delovala preventiva. Znana novinarka Gaëlle Mack je za televizijo France5 dejala: »Če se bo samo 10 odstotkov ljudi začelo po OI aktivno udejstvovati v športu, bo zdravstvena blagajna na leto privarčevala 300 milijonov evrov. Manj bo zlasti raka in srčno-žilnih obolenj.«

Zaradi dobre organizacije OI, varnosti in javnega transporta, za brezhibnost katerega so se lokalne oblasti posebno potrudile, pa se je Francija pokazala v zelo dobri luči tudi investitorjem. To je pomembno v njenem boju z drugimi evropskimi državami za to, da privabi graditelje novih tovarn ter centre za raziskave in razvoj. 

Poceni olimpijske igre

Tokratne OI drugače od vseh prejšnjih niso povzročile velikega bremena za javne finance. Tudi zato, ker so jih v večjem obsegu financirala zasebna podjetja kot sponzorji. Stale so 12 milijard, od tega so polovico prispevala zasebna podjetja. Poceni pa so bile predvsem zato, ker so se oprle na že zgrajeno infrastrukturo. Novogradnje, kot so novi bazeni in podaljšanje proge številka 14 podzemne železnice do letališča Orly, je najbolj potrebovalo mesto Pariz. Sicer so v Tokiu za infrastrukturo namenili 21 milijard, v Riu de Janeiru 36 milijard, v Londonu 12 milijard, v Pekingu 39 milijard evrov, da ne omenjamo OI v Atenah leta 2004, ki so vodile v katastrofo finančne krize.

Priporočamo