IMF v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji za letošnje leto napoveduje 5,7-odstotno gospodarsko rast oziroma dve odstotni točki več, kot je napovedal spomladi. V prihodnjem letu pa bo gospodarska rast nižja za 1,3 odstotne točke in bo znašala 1,7 odstotka. IMF ob tem opozarja na visoko inflacijo, ki naj bi letos dosegla skoraj devet odstotkov.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako v današnji gospodarski napovedi, ki jo je objavil v času rednega letnega zasedanja s Svetovno banko v Washingtonu, za letos tako kot ostale institucije izboljšal gospodarsko napoved, za prihodnje leto pa poslabšal. Aprila je Sloveniji za letos napovedoval 3,7-odstotno gospodarsko rast, za leto 2023 pa triodstotno.
IMF je ob tem opozoril na visoko inflacijo, ki sicer pesti celotno območje z evrom. Potem ko je aprila Sloveniji napovedoval 6,7-odstotno inflacijo, naj bi ta skladno z zadnjimi napovedmi letos znašala 8,9 odstotka, v letu 2023 pa 5,1 odstotka.
Po lanski 4,8-odstotni stopnji brezposelnosti IMF Sloveniji za letos in prihodnje leto napoveduje 4,3-odstotno stopnjo brezposelnosti.
Najhuje še prihaja
Sklad sicer v najnovejši gospodarski napovedi izpostavlja, da se nad svetovnim gospodarstvom zgrinjajo nevihtni oblaki, najhuje pa da šele prihaja. Trije glavni izzivi so ruska invazija na Ukrajino, inflacija in upočasnitev rasti na Kitajskem.
Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je še pred ponedeljkovim začetkom rednega letnega zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic IMF in Svetovne banke pozvala k usklajenemu delovanju pri stabilizaciji svetovnega gospodarstva z odgovorom na najbolj pereče izzive, vključno z inflacijo, ki povečujejo grožnjo svetovne recesije. Na nevarnost svetovne recesije je skupaj s predsednikom Svetovne banke Davidom Malpassom opozorila tudi ob odprtju zasedanja.
Georgieva je kot poseben problem za države v območju evra izpostavila naraščanje cen energije.
Napoved letošnje svetovne gospodarske rasti pri 3,2 odstotka
V poročilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved za svetovno gospodarsko rast je IMF za letos ohranil pri 3,2 odstotka. Za leto 2023 jo je znižal za 0,2 odstotne točke na 2,7 odstotka, ob tem pa posvaril pred morebitnim vnovičnim znižanjem. Opozoril je tudi na visoko inflacijo, ki bo vrhunec dosegla letos, a bo povišana ostala daljše obdobje.
Ne glede na to bo svetovna rast letos po najnovejših napovedih še vedno 3,2-odstotna, torej tolikšna, kot jo je IMF napovedal julija. Za prihodnje leto je medtem gospodarsko napoved znižal na 2,7 odstotka, pri čemer izpostavlja 25-odstotno verjetnost, da rast pade celo pod dva odstotka.
Leta 2023 bo gospodarsko nazadovala tretjina držav na svetu, ZDA, EU in Kitajska pa bodo beležile upočasnjeno rast. ZDA lahko letos pričakuje 1,6-odstotno rast in prihodnje leto le enoodstotno, območje evra letos 3,1- in prihodnje leto 0,5-odstotno, Kitajska pa le 3,2- oziroma 4,4-odstotno.
Rusiji IMF za letos napoveduje 3,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2023 pa 2,3-odstotno. Ukrajini za letos napoveduje 35-odstotni padec BDP, za leto 2023 pa napovedi zaradi številnih tveganj ni pripravil.
Vlogo motorja gospodarske rasti ohranja Indija, ki ji sklad za letos napoveduje 6,9-odstotno rast, v letu 2023 pa 6,1-odstotno.
Ruska agresija vnaša nestabilnost v globalno gospodarstvo, povzroča resno energetsko krizo v Evropi, kjer se je plin od leta 2021 podražil za štirikrat, Rusija pa je občutno zmanjšala dobave. Vojna viša cene hrane na svetovnem trgu in pritiska na revne po vsem svetu, še posebej v državah v razvoju, IMF navaja v najnovejšem poročilu, ki je bilo objavljeno v okviru rednega letnega zasedanja sklada in Svetovne banke v Washingtonu.
Inflacijski pritiski so vodili v politike zviševanja obrestnih mer. Čeprav naj bi globalna inflacija dosegla vrhunec konec tega leta, pa bo po napovedih IMF ostala povišana daljše obdobje. Leta 2024 naj bi se umirila pri 4,1 odstotka.
Boj proti inflaciji predstavlja tveganje z obeh strani. Preveč agresivno zviševanje obrestnih mer lahko povzroči nepotrebno močno recesijo, prešibek poseg pa pusti višjo inflacijo, ki je trenutno največje tveganje sedanji in prihodnji blaginji.
IMF zato priporoča usklajene javnofinančne in denarne politike ter zanemarjanje viharjev na finančnih trgih, saj je na prvem mestu trenutno zbijanje inflacije. Recesija ni neizogibna, v ZDA, EU in nekaterih drugih državah pa trg delovne sile ostaja izjemno močan.
Pri Kitajski je problem zapiranje gospodarstva v agresivni politiki proti pandemiji covida-19, slabšajo pa se tudi razmere v nepremičninskem sektorju.
Poseben problem za svet je močan in trden dolar, kar je posledica zviševanja obrestnih mer v ZDA. Državam, kjer se je pandemija umirila, IMF predlaga obnovitev rezerv za boj proti prihodnjim krizam, pripravo na hudo zimo zaradi ravnanj Rusije, spodbujanje ponudbe bolj kot povpraševanja, države pa naj pozabijo na nadzor nad cenami, ker naj skupaj s subvencijami in prepovedmi uvoza to dokazano ne bi delovalo. Države naj le zaščitijo najbolj ranljivo prebivalstvo z začasnimi socialnimi transferji.
Ruska vojna v Ukrajini znova dokazuje, da se mora svet zdramiti in znebiti odvisnosti od fosilnih goriv. "Pravočasna in verodostojna tranzicija ni le bistvenega pomena za prihodnost planeta, ampak pomaga pri makroekonomski stabilnosti," še menijo strokovnjaki IMF.
