Poglavitna dejavnost Pošte Slovenije je izvajanje univerzalne poštne storitve, kar ureja zakon o izvajanju poštnih storitev. Med univerzalne poštne storitve sodijo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do dveh kilogramov ter paketov do desetih kilogramov, storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne. Po prepričanju številnih prebivalcev Slovenije se je kakovost univerzalnih poštnih storitev v zadnjih letih občutno poslabšala, obenem pa tudi podražila.
Pomembne spremembe, ki so v številnih krajih po Sloveniji sprožile val nezadovoljstva, predvsem v ruralnem okolju, so se začele izvajati pred več kot desetletjem z zapiranjem pošt, s čimer so v Pošti Slovenije krčili stroške poslovanja, s prodajo nepremičnin pa ustvarjali enkratne zaslužke.
Po pojasnilih Pošte Slovenije so od leta 2014 zaprli 77 pošt, od tega v zadnjih petih letih le pet, pri čemer so jih tretjino zaprli v večjih mestih, kjer je na voljo več poslovalnic. »Povsod, kjer je prišlo do zaprtja pošte v manjših krajih, se poštne storitve izvajajo prek tako imenovane pismonoške pošte, kar pomeni, da lahko občani storitve opravijo neposredno ob obisku pismonoše na domu,« pravijo v Pošti Slovenije.
Gostoto mreže kontaktnih točk oziroma pošt določa splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. »Te standarde v celoti izpolnjujemo oziroma zagotavljamo višjo dostopnost omrežja, kot izhaja iz splošnega akta. Trenutno je v državi za neposredne stike z uporabniki na voljo 287 pošt in 163 pogodbenih pošt, v zadnjih desetih letih je bilo dodatno vzpostavljenih več kot 350 alternativnih lokacij za prevzem in oddajo pošiljk ter tudi 172 paketomatov,« pojasnjujejo v Pošti Slovenije. »To pomeni, da uporabnikom omogočamo opravljanje poštnih storitev skozi različne oblike poštnih poslovalnic in drugih brezkontaktnih točk poslovanja vsaj petkrat na teden,« dodajo.
Vsaj petkrat je dejansko največ petkrat
Opravljanje pisemski pošiljk vsaj petkrat na teden v praksi v številnih krajih dejansko pomeni največ petkrat na teden. Od lanske jeseni številne pošte ob sobotah ne poslujejo, za kar je po zatrjevanju naših virov v Pošti Slovenije pomemben razlog pomanjkanje delovne sile in zniževanje stroškov poslovanja. V nedeljo v državi ni odprta nobena dežurna pošta. Po pojasnilih Pošte Slovenije so na podlagi vsakoletnih analiz delovnih časov vseh pošt in storitev na poštnih okencih v začetku oktobra lani prilagodili delovne čase na 68 poštah po Sloveniji. »Večina teh pošt je med tednom odprta dlje časa, ob sobotah pa večinoma ne poslujejo, saj se je pokazalo, da v tem času na poštah skorajda ni strank,« povejo. Ob sobotah je odprta ena pošta v vsakem od osmih večjih mest, poleg tega še dežurni pošti v Ljubljani in Mariboru. Ob sobotah so odprte tudi še nekatere pogodbene pošte in bencinski servisi kot pogodbeni izvajalci Pošte Slovenije, na katerih lahko uporabniki opravijo določene poštne storitve. »Stranke vse pogosteje uporabljajo mreže alternativnih prevzemno-oddajnih mest Pošte Slovenije. Da bi lahko prevzemale pošiljke v zanje kar najugodnejših časovnih oknih, smo pred kratkim namestili dodatne PS-paketomate,« pojasnijo v Pošti Slovenije.
Očitek o podaljševanju rokov za dostavo pisemskih pošiljk so v Pošti Slovenije zavrnili. Kot so povedali, roke prenosa predpisuje splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki je leta 2021 uvedel prenos pisem dveh hitrosti – prednostni in neprednostni prenos – kar je v tujini uveljavljena praksa pri kar polovici izvajalcev in uporabniku ponuja možnost izbire med hitrejšim in nekoliko dražjim prenosom pošiljke ter cenejšim in daljšim prenosom. »V obeh segmentih dosegamo predpisano kakovost, hitrost prenosa pa je tudi predmet neodvisnih meritev, ki jih vsako leto preveri pristojni regulator,« poudarijo v Pošti Slovenije. Ob tem dodajo, da so lani v enem delovnem dnevu v povprečju prenesli 96,6 odstotka prednostnih pošiljk, kar je nad predpisanim standardom v višini 95 odstotkov. Standard je bil presežen tudi pri prenosu neprednostnih pošiljk v notranjem prometu: v treh delovnih je bilo prenesenih 99,6 odstotka pošiljk, medtem ko je predpisan standard 99 odstotkov.
Podražitve storitev
Preobrazbo Pošte Slovenije v zadnjih letih spremlja tudi dražitev univerzalnih poštnih storitev. Ta je bila v povprečju višja od inflacije. Po besedah Pošte Slovenije so po zakonu o poštnih storitvah cene univerzalnih poštnih storitev stroškovno naravnane, potrjuje pa jih agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Cene spreminjajo enkrat na leto, odvisno od rasti stroškov na enoto, nazadnje so jih spremenili maja. Ob tem so poudarili, da količina pisem zaradi močnega vpliva digitalizacije upada, v primerjavi z letom 2012 za več kot polovico, celotni stroški izvajanja univerzalne storitve pa se zaradi visokih standardov kakovosti ne morejo sorazmerno prilagajati. Za standardno pismo se je cena v obdobju od leta 2021 do 2024 povečala za 11 odstotkov na leto, priporočenega pisma za 12 odstotkov, priporočenega prednostnega pisma pa za 16 odstotkov na leto. »Zviševanje cen prenosa pisemskih pošiljk je trend v večini evropskih držav, tudi v državah, kjer so nacionalni poštni operaterji deležni državnih subvencij za izvajanje univerzalne poštne storitve predpisane kakovosti. Razlogi za višanje cene prenosa pisemskih pošiljk so povsod zelo podobni, ključni dejavniki pa so naglo upadanje števila pisemskih pošiljk ob višanju stroškov dela in drugih stroškov, vse to ob pogosto nespremenjenih visokih standardih kakovosti (dostopnost poštnega omrežja, roki prenosa pošiljk),« pojasnijo v Pošti Slovenije.
Oddano v sredo, prejeto šele v ponedeljek
V roke prenosa pošiljk se med drugim ne štejejo dan oddaje pošiljke, sobota, nedelja in praznik. Če oddate neprednostno pošiljko v sredo, to pomeni, da jo prejemnik lahko prejme šele v ponedeljek. Pred časom jo je lahko prejel naslednji dan, četudi je bila oddana v petek; v časih, ko je bilo pošiljanje razglednic z dopustov pogostejša praksa, je razglednica s kakšnega dalmatinskega otoka na naslovnika v Slovenijo prispela hitreje, je opozoril eden od naših sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan.
Strmi padec dobička
Prihodki od prodaje Pošte Slovenije, ki jo vodi Marko Cegnar, so se lani povečali za 2,5 odstotka, na 278,34 milijona evrov. Ob tem se je čisti dobiček znižal za več kot dve tretjini, na 1,32 milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja, eden od ključnih kazalcev poslovanja, ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, se je lani znižal za šest odstotkov, na 22,8 milijona evrov. Konec lanskega leta je Pošta Slovenije zaposlovala 5612 delavcev, kar je bilo pet odstotkov oziroma 279 delavcev manj kot leto pred tem.
