V prvih štirih mesecih leta je bila gradbena aktivnost pri nas nižja kot pred letom dni, z največjim zaostankom v gradnji inženirskih objektov, ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Podatki Eurostata medtem kažejo povečanje obsega gradbenih del na območju z evrom in v EU na mesečni in letni ravni: aprila je bil obseg na mesečni ravni na območju z evrom večji za 1,7 odstotka in v EU za 1,4 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom pa za tri oziroma 2,5 odstotka. Slovenija je imela pri tem na mesečni ravni s štiriodstotnim povečanjem tretjo najvišjo rast, medletno pa je bil 5,9-odstotni upad največji med državami članicami. Sledili sta Poljska s 4,3-odstotnim zmanjšanjem in Slovaška z 2,1-odstotnim.
Manj novih projektov
Upad v gradbeništvu občutijo tudi domača podjetja. »Zadnja leta smo bili večinoma vključeni v projekt gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, kjer se dela zdaj končujejo. S tem se zmanjšuje obseg našega sodelovanja. Poleg tega opažamo manj povpraševanja tudi v zasebnem sektorju, kar dodatno vpliva na zmanjšanje razpoložljivih projektov. Krči se obseg, to pa vpliva na naše poslovanje,« nam je povedal Mitja Čotar, direktor podjetja Structum, ki je bilo leta 2023 nominirano za priznanje gazela.
Upad v panogi se po njegovih besedah kaže predvsem v manjšem številu novih projektov, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. »V zasebnem sektorju je upad mogoče pojasniti s previdnostjo investitorjev, ki zaradi negotovih gospodarskih razmer odlašajo z večjimi vlaganji. V javnem sektorju pa opažamo zamude in upočasnjevanje pri razpisih za večje infrastrukturne projekte, tudi zaradi dolgotrajne priprave projektov in administrativnih postopkov,« pravi Čotar.
Letos zato pričakuje zmerno nadaljevanje negativnega trenda. »V prihodnje si v panogi želimo večje predvidljivosti in kontinuitete pri investicijah. Ključno bo, kako hitro in učinkovito bodo stekli novi infrastrukturni projekti, pa tudi, ali se bo obnovilo zaupanje zasebnih investitorjev v gradbene investicije,« je poudaril naš sogovornik in dodal, da se bodo tudi v njihovem podjetju morali prilagajati razmeram na trgu in iskati nove priložnosti.
Lani so v podjetju Structum po podatkih Dun & Bradstreet celotne prihodke povečali za okoli 14 odstotkov, na slaba 2,5 milijona evrov, dobiček pa za slabih 18 odstotkov, na dobrih 820.000 evrov. »Lani smo dobro poslovali, predvsem zaradi intenzivnosti in obsega del pri drugem tiru. Projekt nam je omogočil stabilne prihodke in dober poslovni izid. Letos pa že pričakujemo upad prihodkov, saj se ključni projekt končuje, novih pa je ta hip manj,« opozarja Čotar. V podjetju Structum so sicer specializirani za visoko zahtevne betone in tehnologije, ki se uporabljajo pri projektih, kot so predori, obmorske konstrukcije in nuklearni objekti. »Tu lahko dosegamo višjo dodano vrednost,« pojasnjuje direktor podjetja.
Država nima dolgoročne strategije
Na upad v gradbeništvu že dalj časa opozarjajo tudi v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. »V gradbeništvu smo že poldrugo leto zelo zaskrbljeni. Lani je namreč panoga v primerjavi z realizacijo opravljenih gradbenih del leto prej imela kar desetodstotni upad, pa tudi letošnji trenutni rezultati niso najspodbudnejši,« opozarja direktor zbornice Gregor Ficko. »Vrednost gradbenih del, opravljenih v prvih štirih mesecih letos, je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 8,1 odstotka. Znižali sta se vrednosti teh del pri gradnji inženirskih objektov (za 19 odstotkov) in stavb (za štiri odstotke), medtem ko se je vrednost specializiranih gradbenih del zvišala za 2,5 odstotka,« je nanizal Ficko in poudaril, da so vsi ti kazalniki znamenje za resen alarm v državi, predvsem v vladi – da se lansko leto ne sme ponoviti in da se predvsem ne sme ponoviti čas izpred poldrugega desetletja, ki se je začel prav s takšnimi kazalniki. »Rezultat preslišanih opozoril gradbenikov pa je bil popoln zlom gradbeništva, od katerega si nismo opomogli vse do danes,« je dejal.
Dinamika javnih naročil po njegovih besedah ni spodbudna že vse od začetka lanskega leta. »Predlanske poplave so dodobra spremenile predvsem tiste državne projekte, ki so v večini financirani z lastnimi sredstvi države iz proračuna. Skrbijo tudi gospodarski trendi v naši soseščini, predvsem v Avstriji in Nemčiji, ki sta največja slovenska gospodarska partnerja. Zdrs teh dveh gospodarstev v recesijo bi naši državi povzročil velike težave. Zato kot eno najučinkovitejših zdravil za ohranjanje gospodarske rasti še vedno velja znano keynesijansko pravilo – ko se gospodarstvo ohlaja, mora država z vlaganji omogočati razvoj gradbeništva. Ta s svojim multiplikativnim delovanjem napaja druge industrijske panoge in s tem zavira ohlajanje gospodarstva,« ugotavlja Ficko in dodaja, da je to tudi glavni namen zlatega investicijskega pravila, ki ga je prav s ciljem ohranjanja stabilne gospodarske rasti pred osmimi leti pripravila GZS. »Z upoštevanjem njegovih ekonomskih zakonitosti bi ohranjali gradnjo državne infrastrukture na linearni ravni, to je brez velikih nihanj, kot se je to dogajalo pred poldrugim desetletjem. Vladi kljub večkratnim opozorilom žal še vedno ni uspelo pripraviti dolgoročnega, predvsem pa vzdržnega investicijskega načrta, ki bi ga na področju energetike, prometa, izobraževanja, kulture ter stanovanjske in socialne politike izvedla v prihodnjih desetih do petnajstih letih. S pripravo dolgoročne strategije razvoja panoge bi namreč končno dobili jasno sliko o načrtih države glede izvajanja državnih investicij, njihovi dinamiki, potrebnih zmogljivostih v dejavnosti, vlaganjih v razvoj in delovna mesta, izobraževanje in usposabljanje ter razvoj tehnične zakonodaje in standardov.«
Čeprav je po besedah našega sogovornika mogoče, da bo izvedba projektov v drugi polovici tega leta pospešena – to se v javnih financah, kot dodaja, pogosto dogaja – trenutni podatki kažejo potrebo po korenitem izboljšanju učinkovitosti uresničevanja proračuna. Še posebej na infrastrukturnem področju, kjer so potrebe po teh investicijah velike in nujne, je še podčrtal Ficko.
