Premoženje Renaulta v Rusiji, kjer je zaposloval 45.000 ljudi in lani prodal pol milijona ali petino vseh svojih avtomobilov, je postalo last ruske države in mesta Moskva. V Renaultu se s tem strinjajo, saj niso imeli druge izbire, potem ko so konec marca – na pritiske iz Francije in drugih zahodnih držav ter ob pozivih ukrajinskega zunanjega ministra k bojkotu Renaulta – povsem ustavili vse aktivnosti v Rusiji. Velike tovarne Renaulta v Rusiji, med katerimi so tudi Avtovazove, kjer izdelujejo ruske lade, so sicer že konec februarja začele ustavljati proizvodnjo, ker so jim evropski dobavitelji prenehali pošiljati sestavne dele. Prav tako zaradi sankcij Renault svojih tovarn v Rusiji ni mogel prodati kakemu drugemu zahodnemu proizvajalcu avtomobilov. Tako je prepustil ruski državi in Moskvi vse svoje premoženje v Rusiji, med drugim tovarne, v katerih sestavljajo lade in dacie.
Ni znano, koliko je Renault za to dobil. Ker zaradi sankcij ni bilo povpraševanja, je najbrž moral pristati na simbolično ceno. Renault pa je hotel prodati za vsako ceno, saj je bilo po ustavitvi proizvodnje zanj predrago namenjati denar za stroške vzdrževanja in plače 45.000 zaposlenih, ki so od aprila na plačanem dopustu. Za Renault je kratkoročno dobro, da se je znebil bremena, srednjeročno pa ne, saj je bila Rusija takoj za Francijo njegov drugi največji trg. Vsak peti Renaultov avto je bil prodan v Rusiji. »Danes smo sprejeli težko, a neizogibno odločitev, odgovorno do 45.000 naših zaposlenih v Rusiji,« je v ponedeljek dejal glavni direktor Renaulta Luca de Meo, sicer iz Milana.
Pravzaprav bi se lahko izkazalo, da tudi za rusko državo in Moskvo ta posel ni dober, če ne bodo mogli zagnati proizvodnje. Predvsem bo problem, kako priti do sestavnih delov. Treba pa bo tudi oblikovati novo vodstvo in zaposliti inženirje, saj se je vodilni kader iz ruskih Renaultovih tovarn vrnil v Francijo. Zelo verjetno je, da Renaultove tovarne v Rusiji, tudi Avtovazove, podobno kot številne druge ruske tovarne zaradi zahodnih sankcij še naprej ne bodo mogle obratovati.
»Odločil sem se, da bo tovarna državna last in bomo v njej spet izdelovali moskviče,« je dejal župan Moskve Sergej Sobjanin glede tovarne dacie, ki jo je prevzelo njegovo mesto. Slavne moskviče so v Rusiji po 70 letih prenehali izdelovati leta 2001 in danes se jih po ruskih cestah vozi še 200.000. Vendar nostalgija še ni nujno zagotovilo za uspeh. Predvsem je težko verjeti, da jim bodo na pomoč priskočili Kitajci, ki ob svojih težavah zaradi pandemije niso pripravljeni poslovno tvegati ali se celo finančno žrtvovati. Menda pa se lahko proizvodnja moskvičev opre na Kamaz, ruskega proizvajalca tovornjakov in avtobusov, ki ima sedež ob južnem Uralu.
Renault je v pogodbi o prepustitvi premoženja ruski državi ohranil možnost, da v naslednjih šestih letih odkupi svoje delnice v Avtovazu, ki je proizvajalec lade. Vsaj za zdaj se je torej odpovedal 68 odstotkom delnic v Avtovazu, za vedno pa vsem delnicam Renaulta v Rusiji.
Katastrofa tudi na Kitajskem
Vsekakor je izguba tovarn in tako pomembnega trga nov hud udarec po velikih izgubah leta 2020 in v času, ko se Renault sooča z iskanjem poti skozi zeleni prehod, torej ko se poskuša z velikimi investicijami preusmeriti v proizvodnjo hibridnih in električnih avtomobilov. Lahko bi rekli, da je med velikimi zahodnoevropskimi podjetji ena največjih kolateralnih žrtev ukrajinske vojne. Udarec je za Renault toliko večji, ker mu je – zdaj to že lahko rečemo – povsem spodletelo na Kitajskem, čeprav je bilo lani povpraševanje po avtomobilih med Kitajci rekordno veliko. Medtem ko je za vsakega evropskega, ameriškega, japonskega in južnokorejskega proizvajalca avtomobilov že več let najpomembnejše, da ima čim več uspeha na tem največjem trgu avtomobilov na svetu, je Renault lani na Kitajskem prodal 19.200 avtomobilov z 0,08-odstotnim tržnim deležem, kar je milo rečeno katastrofa za francoskega avtomobilskega giganta. V začetku tega leta se je morda še zdelo, da bi ta hud poraz na Kitajskem lahko nadomestili z uspešnostjo v Rusiji, zdaj pa ...
