Evropska centralna banka (ECB) je – po številnih ocenah ekonomistov nekoliko z zamudo – najprej junija za 0,5 odstotne točke, nato pa še v prvi polovici septembra za 0,75 odstotne točke povišala temeljne obrestne mere, in sicer na 1,25 odstotka. Napovedala je nadaljnje dvige. Po drugi strani je ameriška centralna banka (Fed) v boju proti inflaciji pred dnevi ključno obrestno mero dvignila za 0,75 odstotne točke, s čimer se je povišala na raven od 3 do 3,25 odstotka. Za koliko se bodo temeljne obrestne mere centralnih bank v bližnji prihodnosti še povišale, je težko napovedovati.
Aktualne razmere so zelo negotove, saj ne vemo, kako hitro bodo učinki dvigov temeljnih obrestnih mer, predvsem Feda in ECB, delovali. Dokler inflacija ne bo upadla, se bodo obrestne mere dvigovale, je dejal profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec. Po njegovih pričakovanjih se bodo temeljne obrestne mere Feda poviševale z nekoliko počasnejšim tempom, za približno pol odstotne točke, pri čemer bi bil lahko naslednji dvig že konec novembra. ECB, ki že pregovorno zaostaja za Fedom, bo morala obrestne mere dvigovati že na naslednjem sestanku sveta ECB oktobra. ECB, ki pri poviševanju obrestnih mer trenutno nekoliko zaostaja, lahko sicer te dviguje v manjši meri, saj jih je Fed prej začel dvigovati in povzročil znižanje cen nafte ter nekaterih surovin na svetovnih trgih, je dodal Polanec.
Povpraševanje se bo znižalo
In za koliko bi Fed in ECB še lahko povišala obrestne mere? Po pojasnilih Polanca jima ni treba povišati temeljne obrestne mere v tolikšni meri, da bodo realne obrestne mere pozitivne, torej da bodo višje od inflacije, temveč jo dvigniti tako visoko, da se bo inflacija umirila. »Umirila pa bi se lahko pri višini med tremi in štirimi odstotki. Pri teh ravneh obrestnih mer bo agregatno povpraševanje občutno nižje. Gospodinjstva ne bodo več s takšno lahkoto prihajala do sredstev, države pa ne bodo več zlahka financirale proračunskih primanjkljajev. Do pet odstotkov bi se ključne obrestne mere lahko povišale, za več pa menim, da ne bo potrebe, saj se določeni viri inflacije, kot so dvigi cen surovin, umirjajo.«
Ko se dvigne ključna obrestna mera ECB, se njeni dvigi v obliki višjega euriborja v celoti prenesejo na potrošnika. Zaradi naraščanja obrestnih mer v Fedu in ECB, bi se lahko kratkoročne nominalne obrestne mere v bankah po besedah prof. Polanca povišale na približno pet odstotkov. Na koliko se bodo povišale za dolgoročna posojila, pa je odvisno od več dejavnikov, pojasnjuje. »Običajno dolgoročne obrestne mere nosijo višja tveganja, zato so te obrestne mere višje. Dolgoročne obrestne mere so tudi odraz pričakovanih obrestnih mer. Ker se pričakuje, da se bodo obrestne mere poviševale, ocenjujem, da bodo dolgoročne obrestne mere določen čas višje od kratkoročnih. Ko se bo inflacija začela zniževati, se bodo nominalne obrestne mere začele zniževati in takrat bi bile lahko dolgoročne obrestne mere nižje od kratkoročnih. Ker so stanovanjska posojila bolje zavarovana, imajo nižjo obrestno mero od potrošniških posojil,« je dejal Polanec. Za primer izračuna mesečnih anuitet odplačevanja dolgoročnega stanovanjskega posojila pred spremembami euriborja in po njih smo zaprosili Novo Ljubljansko banko, Novo KBM in Gorenjsko banko, vendar nam podatkov niso posredovale.
Šok za nakup trajnih dobrin
Po podatkih Banke Slovenije je bilo konec julija od vseh stanovanjskih posojil 57 odstotkov sklenjenih s fiksno obrestno mero, torej za 12 odstotnih točk več kot konec lanskega leta. Od januarja do julija letos je bilo s fiksno obrestno mero sklenjenih 92 odstotkov stanovanjskih posojil. Podatka, koliko gospodinjstev se je letos odločilo za poplačilo posojila s spremenljivo obrestno mero za stanovanja in najem posojila s fiksno obrestno mero, na Banki Slovenije nimajo. Tudi pri najemu potrošniških posojil gospodinjstev s fiksnimi obrestnimi merami smo letos priča naraščajočemu trendu. Od konca lanskega decembra do konca julija se je delež tovrstnih posojil povečal za štiri odstotne točke, na 72 odstotkov. Letos se je sicer 92 odstotkov gospodinjstev odločilo za najem potrošniških posojil s fiksno obrestno mero. Po drugi strani so imele nefinančne družbe, ki imajo najeta posojila pri bankah v Sloveniji, konec julija »le« 26 odstotkov vseh posojil najetih s fiksno obrestno mero, kar je za pet odstotnih točk več kot sedem mesecev pred tem.
Zaradi naraščanja obrestnih mer si ljudje ne morejo več v enaki meri privoščiti nakupov trajnih dobrin, od pohištva in avtomobilov do stanovanjskih nepremičnin, zato bo nastal šok predvsem za njihove proizvajalce, je dejal Polanec. In dodal: »Zaradi naraščajočih obrestnih mer se bodo cene stanovanj znižale, vendar ne takoj. Če bi se realna obrestna mera za stanovanjska posojila trajno povišala z dveh na pet odstotkov, bi se tržna cena stanovanj po konservativni oceni lahko znižala za 30 odstotkov. Vendar pa je dvig obrestnih mer prehoden, tako da je pričakovati manj radikalno korekcijo cen.«
Upad prodaje nepremičnin
Po pojasnilih nepremičninskega posrednika Alena Komića iz podjetja ABC nepremičnine trenutno na trgu še ni zaznati, da bi se cene nepremičnin znižale, lahko pa bi se to zgodilo čez pol leta ali leto. »V primerjavi s prvim polletjem letošnjega leta se je število transakcij znižalo za 20 do 30 odstotkov. Trenutno se nepremičninski posli izvajajo nekje do 200.000 evrov, ko gre za dražje nepremičnine, pa so upadli, saj je treba vzeti višje posojilo, kupci pa so v tem primeru bolj izpostavljeni gibanjem obrestnih mer. Posojila z nizkimi obrestnimi merami so bila temeljno gonilo preteklega povpraševanja. Številni so se zadolževali po fiksnih obrestnih merah in so vedeli, koliko bo znašal mesečni obrok, danes pa je posojilo s fiksnimi obrestnimi na bankah težko najeti,« je povedal Komić.
Z naraščanjem obrestnih mer se stroški kapitala za podjetja povišujejo, kar vpliva tudi na cene delnic. »Podjetjem se zaradi višjih obrestnih mer povišujejo stroški kapitala, tako dolžniškega kot lastniškega, s čimer se celotna vrednost sredstev podjetja zniža. Indeks cen Dow Jones se je z vrha konec leta 2021 znižal že za približno petino. Posledica tega je, da podjetja zmanjšujejo obseg sredstev, kar znižuje obseg poslovanja, s tem pa tudi najemanja delavcev,« je dejal Polanec.
