V današnjem negotovem in hitro spreminjajočem se poslovnem okolju zmagujejo organizacije, ki razumejo svoj trenutni položaj, predvidevajo spremembe in nenehno vlagajo v ključne elemente uspeha: ljudi, znanje, vodenje in inovacije. Skupna značilnost najuspešnejših organizacij je namreč zavedanje, da so prav zaposleni najpomembnejši kapital organizacije. Uspeh v prihodnosti temelji na današnji sposobnosti organizacije, da privabi in zadrži najboljše zaposlene, ki se v delovnem okolju dobro počutijo, so motivirani in imajo priložnosti za vrhunsko delovanje. Vse to pa je mogoče šele, ko imajo zaposleni dostojno življenje, saj sta prav dobro stanje zaposlenih in njihovo duševno stanje temelj za uspešnost, ne pa nagrada zanjo.
Skrb za zaposlene – temelj uspeha
Kakšno je stanje v Sloveniji in ali tudi pri nas obstajajo zdrave organizacije prihodnosti, smo želeli raziskati v letu 2023 v sodelovanju z Združenjem Manager, Ekonomsko fakulteto UL in organizacijsko diagnostiko podjetja Quintaum. Raziskava je pokazala, da slovenske organizacije ustrezno skrbijo za zadovoljstvo zaposlenih in ustvarjajo delovno okolje z dobro izkušnjo zaposlenih. Zato ne preseneča, da je tveganje odhoda iz organizacij pri nas nizko, predikativna (napovedna) analitika Quintaum je namreč zaznala potencialni odhod le pri vsakem petem zaposlenem.
Dosegamo visoko ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem
V luči globalnih izzivov, kot sta povišan stres, tesnobnost in preobremenjenost, Slovenija izstopa z nekoliko nižjim tveganjem izgorelosti. Visok rezultat glede doseganja dostojnega življenja je še dodatno potrdil, da je Slovenija odlična za življenje. Zaposleni imamo še vedno ta (v današnjem času žal že) privilegij, da dajemo poudarek družini, zdravju, športu, hobijem in stiku z naravo. Na splošno je doseganje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem ena naših najpomembnejših vrednot. To je morda razlog, zakaj smo povišano tveganje razvoja izgorelosti zaznali le pri 17 odstotkih zaposlenih, kar je sicer skrb zbujajoč rezultat, a veliko boljši kot evropsko povprečje.
Potreba po (še intenzivnejšem) izobraževanju in razvoju
Zgoraj omenjeni rezultati predstavljajo odličen temelj, a niso dovolj, da bi Slovenija postala tudi atraktivno okolje za delo in karierni razvoj. Kot opažamo pri organizacijah v tujini, so za preboj in obstanek med najboljšimi potrebna intenzivnejša vlaganja v učenje in razvoj zaposlenih ter spodbujanje inoviranja v bolj odprtem okolju. Rezultati kažejo, da v Sloveniji dosegamo skromnejše rezultate glede učenja, sploh takšnega, ki zagotavlja napredek in stik s trendi, pa tudi na področju izobraževanja vodij. Nekoliko pod evropskim povprečjem so tudi rezultati za timsko delo, strast do dela, strast do organizacije ter motiviranost in pravičnost na delovnem mestu.
Izzivi in priložnosti so tudi v učinkovitejšem obvladovanju uspešnosti poslovanja
Ključ do vrhunskih rezultatov leži v ambicioznosti, ciljni orientiranosti in motivaciji zaposlenih ter izboljšanju procesa obvladovanja uspešnosti poslovanja (angl. performance management). Slovenske organizacije imajo tu še veliko možnosti za izboljšave, saj so rezultati pokazali, da je v procesu obvladovanja uspešnosti kar 56 odstotkov zaposlenih neučinkovito vodenih. Treba je izboljšati jasno komuniciranje strateških in letnih ciljev, prenos teh v vsakodnevno delo, njihovo merjenje in prepoznavanje doprinosa. Posebno poglavje je sistem nagrajevanja delovne uspešnosti, ki lahko brez navezave individualnih ciljev na skupne cilje tima in celotne organizacije spodbuja tekmovalnost in ne nujno potrebnega sodelovanja.
Trajnostni razvoj ni mogoč
brez inovacij
Zaposleni pri nas največ pozornosti na delovnem mestu posvečajo kakovosti (60 odstotkov), produktivnosti (25 odstotkov), veliko manj pa inovativnosti (8 odstotkov) ter trajnosti in trdoživosti (7 odstotkov). Inovativnost ni le odkrivanje novih tehnologij in procesov, temveč se kaže tudi v kulturi, ki spodbuja ustvarjalnost in razmišljanje zunaj okvirov. Rezultati raziskave kažejo, da imajo zaposleni, ki se pri svojem delu osredotočajo na inovativnost, najvišje veselje in zanos pri delu. Vodstvo ocenjujejo kot zelo odprto za izboljšave in predloge ter menijo, da jih v zadostni meri vključuje v načrtovanje. Morda preseneča, da je prav ta skupina zaposlenih najbolj zadovoljna s tem, kako njihove organizacije skrbijo za okolje in skupnost, manj pa preseneča, da sta pri teh zaposlenih prevladujoči čustvi na delovnem mestu ustvarjalnost in navdih.
Na podlagi rezultatov raziskave lahko rečemo, da imajo slovenske organizacije dobro izhodišče za ustvarjanje odpornih in konkurenčnih organizacij. Z vizijo, odločnostjo in vztrajnostjo lahko ustvarimo bolj odprta, učinkovitejša, sodelovalna in proaktivna delovna okolja za rast, inovacije in trajnost. Tako bi lahko ponudili edinstveno kombinacijo profesionalnega razvoja in visoke kakovosti življenja, ki jo izjemno življenjsko okolje v Sloveniji vsekakor ponuja. x
