Gradbeništvo se je znašlo v primežu krize, z njim pa stanovanjska gradnja. Zaskrbljenost zasebnih in javnih investitorjev ter gradbincev je velika – že tretje leto zaznavajo izrazito naraščanje cen gradbenih materialov, nekaterih pa sploh ni mogoče dobiti. Trenutno poslovanje v gradbeništvu z besedami »nepredvidljivo kot že dolgo ne« opiše Primož Pinter, direktor gradbenega podjetja Primius gradnje. Po njegovih besedah vsaka večja gradnja, kamor sodi stanovanjski blok, traja več kot leto dni.
Podražitvam ni konca
Daniel Angel Sauli iz Keller Williams Slovenia ugotavlja, da so investitorji pod vsakodnevnim pritiskom višanja stroškov gradnje. Ta se je od lanskega januarja podražila za približno 30 odstotkov, opozori mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Najbolj očitne so bile v zadnjih tednih, tudi za 150 odstotkov, podražitve nekaterih materialov in energentov, na kar ima največji vpliv vojna v Ukrajini. »Od lanskega do letošnjega marca so se cene armaturnega železa dvignile za 245 odstotkov, bitumenskih proizvodov za 120 do 140 odstotkov, cene opečnih in keramičnih proizvodov za 70 ter polimernih izdelkov za 50 do 75 odstotkov,« pojasni Ficko. Kot ocenjuje, podražitvam ni konca, kar povzroča preglavice gradbincem in investitorjem. Graditi pod pogoji, ko je cena materialov na začetku projekta povsem drugačna od končne, je težko, prizna Primož Pinter. Še težje je dokončati projekt s pozitivnim izkupičkom. Po Pinterjevih besedah je največja umetnost postaviti realno investicijsko vrednost gradbenega projekta: »Ta se zaradi podražitev zvišuje, posledično rastejo cene nepremičnin.«
Kljub temu Branko Potočnik, direktor nepremičninske družbe Insa, dvomi, da bi podražitve v gradbeništvu lahko sprožile novo višanje cen na trgu nepremičnin, ki so za povprečnega potrošnika blizu meja dosegljivega. Večje krize na trgu nepremičnin, ki bi ustavila gradbene projekte, ni pričakovati, meni Gregor Ficko. Po njegovih besedah je na bančnih računih Slovencev še veliko denarja, ki ga ob ničelnih obrestnih merah in razmeroma velikih nihanjih na borzah vlagajo v nakup nepremičnin, ker so trenutno ena najvarnejših naložb. Prej Ficko pričakuje, da bi nekateri zasebni investitorji načrtovano gradnjo stanovanjskih objektov začasno preložili, medtem ko bi se širše zastavljena stanovanjska gradnja za trg nadaljevala. A čakanje na umiritev razmer ali ustavitev gradnje bi imela po besedah Blaža Kosija, direktorja podjetja za inženirske in operativno izvedbene storitve K-ing, veliko ključno točko: »Kaj z delavci, če zanje ni dela? In kako dolgo čakati, da bo bolje?« Medtem ko smo med zdravstveno krizo imeli mejnike za preobrat v normalo, kot sta precepljenost in prekuženost, je špekuliranje, kot opozori Kosi, v vojni težje, njeno trajanje in posledice pa še bolj nepredvidljive in dolgoročnejše.
Strah pred stečaji je odveč
So pa gradbinci danes previdnejši, domneva Potočnik: »Ob zadnji krizi leta 2008 so se naučili, da ogromni projekti prinašajo veliko tveganja. Tako se jih danes večina gradnje loteva po delih. Gradnja in prodaja potekata vzporedno, kar pomeni, da se lažje prilagajajo trgu.« Hkrati so gradbena podjetja manj zadolžena, tudi povpraševanje po novogradnjah je veliko. »Banke še financirajo kupce. Strah pred stečaji gradbincev je v tem trenutku odveč,« je prepričan Potočnik. Da so na finančnem trgu na voljo instrumenti, ki lahko delno težave omilijo, se strinja tudi Pinter. »Uporaba teh instrumentov investicijsko oceno dvigne, a jo dvigne za znano vrednost. Če pa se ne stori nič, je investitor prepuščen naključni investicijski oceni, za katero ni nujno, da jo trg oziroma končni kupec preneseta,« poudari Pinter.
