V trgovini s hrano in pijačo se v zadnjem času dogajajo korenite spremembe. Nemška trgovska veriga Hofer, ki je po letih dobičkonosnega poslovanja leto 2024 končala globoko v rdečih številkah, je prekinila oziroma bo prekinila sodelovanje s številnimi slovenskimi dobavitelji, smo izvedeli neuradno od več medsebojno nepovezanih virov. Ti navajajo, da je Hofer bodisi zelo znižal bodisi v celoti prekinil naročila njihovih, med slovenskimi potrošniki cenjenih blagovnih znamk. Omenjajo tudi, da se nemški trgovec, kot vse kaže, spet usmerja v klasičnega diskontnega trgovca, kot smo jih poznali pred kakšnima dvema desetletjema, kar pomeni, da bi lahko s polic odstranil veliko večino izdelkov, ki jih agroživilska podjetja proizvajajo pod svojimi blagovnimi znamkami.
Ko sta Hofer in Lidl pred približno dvema desetletjema po slovenskih krajih začela postavljati diskontne prodajalne, je za slovenska agroživilska podjetja vstop na njune police sprva predstavljal skoraj misijo nemogoče. Sčasoma so se razmere spremenile in delež izdelkov blagovnih znamk slovenskih agroživilskih podjetij se je začel počasi zviševati. Po drugi strani so vrata Eurospina za slovenske blagovne znamke ostala zaprta – italijanski diskontni trgovec je ostal zvest diskontnemu modelu trgovine v pravem pomenu besede. To pomeni, da ima na svojih policah bolj ali manj le lastne trgovinske znamke.
Toda Eurospin bi lahko presenetil, ocenjuje dober poznavalec razmer v trgovski branži; v zadnjem času namreč producira drage televizijske oglase, kar je zanj neobičajno, obenem pa v kategorije najbolj prodajanih skupin izdelkov na police dodaja dodatne proizvode. Aktualna širitev asortimana bi lahko v naslednjem koraku rezultirala v širitvi prodajnega programa z izdelki blagovnih znamk proizvajalcev agroživilskih izdelkov, dodaja naš sogovornik.
Slovenija je očitno primeren pilotni model, je nadaljevala Zagorc, da različni trgovci preizkušajo svoje teorije in strategije tudi v praksi. »Žal nas to spominja na to, kaj lahko še ušpičijo, da ne bo upora, ali kako nizko še lahko gredo s ceno, da ne bo postala odvračilna za kupca. Saj veste, pogosto začnemo dvomiti o izdelkih s sumljivo nizko ceno. Žal pri živilih nazadnje. Ob vsem naštetem ni čudno, da je razprava v Bruslju in pri varuhih konkurence na temo nedovoljenih ravnanj pestra in vroča, kot že desetletje ni bila. Razmere pri maloprodaji živil in pijač so ponovno zaostrene. S tem se slabijo dobavne verige,« je dejala Zagorc in dodala, da se pravični odnosi gradijo na spoštljivem sodelovanju in korektni ceni za oba, proizvajalca in trgovca.
Izvajanje najbolj nedostojnih praks
Delovanje Hoferja jasno kaže, je nadaljeval Kuhar, kakšna je percepcija multinacionalk do slovenskega trga. »To, kar spremljamo danes, so vzorci brutalnega vedenja multinacionalk do nerazvitih držav, o katerih smo se učili pred tremi desetletji in ki so se dogajali v podsaharski Afriki. Da v srednjeevropski državi, ki se uvršča med 30 ali 40 najrazvitejših na svetu, spremljamo korporativno okupacijo po najbolj primitivnem scenariju, je nepojmljivo.« K takšnemu stanju so po poudarkih Kuharja prispevali vsi: potrošniki, ki so diskonte sprejeli z odprtimi rokami, državna in lokalna politika, ki nista odreagirali, ker se jima je zdelo dobro, da imajo diskontne trgovce v številnih občinah, ter živilskopredelovalna industrija, ki se je na začetku celo postavljala proti kmetijstvu.
Marginalizacija domače industrije
Po besedah Kuharja so s prihodom nemških diskontnih trgovcev slovenski potrošniki prevzeli nemški prehranski kulturni vzorec, pred tem pa je Slovenija predstavljala del mediteranske prehranske kulture. »V povprečju je slovenski potrošnik izrazito naiven. Kupci so srečni, saj lahko kupujejo jogurte po 17 centov ali klobase pod trgovinsko blagovno znamko za šest evrov za kilogram,« je dejal Kuhar, ki upa, da so slovenski kupci še ohranili nekaj treznosti in ne bodo ponotranjili močno prodajane narative, da »gre pri vsem tem za pametnejši nakup«.
Ko se standardi nižajo in ko to postane družbeno sprejemljiva norma, po opozorilih Kuharja poti nazaj ni več – razen, če zelo poči. »Slabšanje pogojev za nacionalne blagovne znamke pa ima še širšo sistemsko posledico: erozijo prehranske suverenosti in odpornosti države. Ko trgovec z izjemno visoko penetracijo trgovskih blagovnih znamk določa, kaj bo na policah, v resnici prevzema nadzor nad celotno prehransko verigo. To pomeni, da Slovenija izgublja sposobnost, da sama upravlja ključne elemente in kritične parametre nacionalnega prehranskega sistema. Kot majhna država smo že v izhodišču precej odvisni od uvoza, maloprodajni trg pa obvladuje nekaj zelo velikih trgovskih podjetij. Pred očmi se dogaja marginalizacija domače industrije, izguba raznolikosti in izredna odvisnost od ponudbene, cenovne, distribucijske (kje so trgovine) strategije tujih trgovskih družb, kar neposredno ogroža odpornost naroda. Tveganje ni več le ekonomsko, ampak se poraja vprašanje nacionalne varnosti,« je dejal Kuhar in opozoril, da bo segment slovenskih dobaviteljev deležen negativnih posledic.
Seveda smo o zaznanih spremembah v njihovi poslovni strategiji želeli govoriti tudi s trgovskim podjetjem Hofer. Na naša številna vprašanja niso odgovorili, so pa posredovali sporočilo za javnost, ki so ga medijem pošiljali prejšnji teden, in pojasnili, da drugih informacij ne morejo posredovati. Iz sporočila za javnost je razvidno, da se v Hoferju že od nekdaj osredotočajo na izdelke lastnih blagovnih znamk, ki predstavljajo 90 odstotkov njihove ponudbe, in da bodo v prihodnje okrepili vlaganje vanje, kar hkrati pomeni, da »bodo kupci pri njih našli manj izdelkov priznanih blagovnih znamk«.